Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (10.051-10.075)



  1.      dímije  -mij ž mn. ( ) v muslimanskem okolju zelo široke ženske hlače, segajoče do členkov: nosila je pisane dimije; dimije iz živo rdeče svile
  2.      diminuéndo  prisl. (ẹ̑) muz., označba za spremembo hitrosti in jakosti izvajanja pojemajoče
  3.      dímiti  -im nedov. ( ) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja; prekajevati: dimiti svinjsko meso; dimiti ribe ♦ čeb. dimiti čebele puhati dim v panj, da se čebele pomirijo dímiti se kaditi se: požgana vas se je še dimila; mokre veje so se na ognju močno dimile / v mestu so se dimile neštete tovarne / pečica se dimi dimèč -éča -e: dimeča se drva
  4.      dímka  -e ž () nar. temno siva krava: dimko je že pomolzla; krava dimka
  5.      dímnast  -a -o prid. () redko poln dima; dimast: dimnast plamen
  6.      dímnat  -a -o prid. () poln dima: dimnat prostor; še kazalcev ni mogel razločiti, tako je bilo dimnato // ki je iz dima: dimnate krogle eksplozij
  7.      dímnica  -e ž () 1. prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: vzeti gnjat iz dimnice; obesiti meso v dimnico 2. nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši: spati v dimnici; prostorna dimnica je bila pozimi prijetno topla ◊ žel. podaljšek kotla pri parni lokomotivi, v katerega vodijo cevi za odvajanje dima iz kurišča
  8.      dímnik  -a m () kanal za odvajanje dima: očistiti, omesti dimnik; iz dimnika se vali gost dim / dimnik slabo vleče ne odvaja dobro dima / nad strehami se dvigajo počrneli dimniki; visoki tovarniški dimniki; dimnik lokomotive ● iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano; se bo hitro pozabilo
  9.      dímnikar  -ja m () kdor poklicno čisti, ometa dimnike: šel se je učit za dimnikarja; sajast dimnikar; je črn kot dimnikar ∙ ekspr. navsezgodaj sem srečal dimnikarja po ljudskem verovanju danes bom imel srečo; danes bom doživel nekaj veselega
  10.      dímnikarski  -a -o prid. () nanašajoč se na dimnikarje: dimnikarska lestev; dimnikarsko delo / dimnikarski mojster
  11.      dímniški  -a -o prid. () nanašajoč se na dimnik: dimniški nastavek; dimniška cev; dimniška vratca / dimniška opeka / v zadnjem času je bilo več gozdnih kot dimniških požarov
  12.      dimnjáča  -e ž (á) nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši; dimnica
  13.      DIN  [dín] m neskl. () kratica nemške industrijske norme: velikost, format je po DIN // fot. enota za občutljivost fotografskega materiala: občutljivost tega filma je sedemnajst DIN; neskl. pril.: DIN določanje občutljivosti filma ♦ tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 x 1.189 mm
  14.      dináma  -e ž () pog. dinamo: na kolesu se mu je pokvarila dinama
  15.      dinámičen  -čna -o prid. (á) 1. poln sile in raznovrstnih sprememb; razgiban, živahen: dinamičen človek; pesnik je bil po temperamentu bolj statičen kot dinamičen / pouk mora biti dinamičen; dinamična predstava; dinamična razprava med dramatikom in režiserjem; publ. dinamična pesem // ki se hitro spreminja pod vplivom razvojnih sil: nova tehnologija je sprožila dinamičen razvoj kmetijstva; dinamičen razvoj letalstva v zadnjih letih / dinamično pojmovanje dogajanja v svetu ki se prilagaja spremembam 2. nanašajoč se na dinamika 2-3: dinamične, optične in elektromagnetne priprave / dinamični in ritmični elementi; dinamične vaje ◊ fiz. dinamični pritisk pritisk, ki ga izvaja gibajoča se tekočina ali plin; meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; lingv. dinamični naglas; muz. dinamična označba označba za jakost izvajanja; strojn. dinamična obremenitev obremenitev, ki se s časom spreminja dinámično prisl.: dinamično gledati na gospodarstvo; kipar je želel s svetlobno igro figuro dinamično poudariti; partituro bi bilo treba dinamično predelati glede na dinamiko
  16.      dinámik  -a m (á) redko dinamičen človek
  17.      dinámika  -e ž (á) 1. spreminjanje kakega družbenega pojava pod vplivom razvojnih sil; razgibanost, gibanje: družbena dinamika; dinamika gospodarske rasti; dinamika zaposlovanja / življenje je večna dinamika; pesnik skuša zaobjeti življenje v vsej elementarni dinamiki / Krst pri Savici ima močno notranjo dinamiko; dinamika dejanja, filma // razmeroma hitro razvojno spreminjanje kakega družbenega pojava: podjetje si prizadeva za enakomernejšo proizvodno dinamiko; dinamika izvoza v zadnjih letih; visoka dinamika proizvodnje / ustvarjalna dinamika sedanjega časa 2. fiz. nauk o gibanju teles pod vplivom sil: statika in dinamika / dinamika plinov 3. muz. spreminjanje jakosti tonov pri izvajanju
  18.      dinamítar  -ja m () žarg. 1. kdor se ukvarja z razstreljevanjem z dinamitom: bil je izkušen dinamitar 2. rib. kdor lovi ribe z metanjem razstreliva v vodo: ribiški zakon preganja dinamitarje
  19.      dinamízem  -zma m () knjiž. 1. dinamičnost, dinamika: dinamizem dogodkov je zunanji znak notranje idejne in moralne problematike; dinamizem njegove življenjske sile; politični dinamizem v odnosih med državami 2. kar povzroča, pospešuje razgibanost, živost dejanja: dramski dinamizem / ob takih filmih se sproščajo gledalčevi dinamizmi čustvene reakcijefiloz. nazor, da je sila osnova vsega bivajočega in vzrok razvoja
  20.      dínamo  tudi dinámo -a m (; ) stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti: pritrditi dinamo na kolo; avtomobilski dinamo; slišati je bilo samo brnenje dinama
  21.      dínamostròj  in dínamo stròj -ôja m (- -ó) redko dinamo
  22.      dínar  -ja m, pri označevanju vrednosti, cene dínar dinárja in dínarja (; , ) denarna enota Jugoslavije in nekaterih drugih držav: tole stane dva dinarja in petdeset par; škoda znaša več milijonov dinarjev; za delo je plačal dvajset tisoč dinarjev; vstopnice so po pet dinarjev [5 din] / prizadevanja za stabilizacijo dinarja / novi, stari dinar ob denominaciji dinarja leta 1965 v razmerju 1 : 100fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; obračunski dinar računska valuta, v kateri je obračunana konvertibilna valuta po uradnem tečaju // kovanec v vrednosti te enote: dinarji so se žvenketaje razsuli po tleh; imaš dva dinarja? ● ekspr. nimam niti dinarja nimam popolnoma nič denarja; metati dinar odločiti se glede na to, na katero stran pada (dinarski) kovanec; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; publ. naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; pog. en dinar gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš
  23.      dínarček  -čka m () ekspr. manjšalnica od dinar: za tole sem plačal devetdeset dinarčkov / vsak dinarček sproti zapravi / s težavo je odštel tiste dinarčke
  24.      dínarski 1 -a -o prid. () nanašajoč se na dinar: dinarske cene / publ. kupiti za dinarska sredstva / manjka mi dinarskih kovancev kovancev po en dinar
  25.      dínarski 2 -a -o prid. () nanašajoč se na Dinarsko gorstvo: dinarska flora ♦ antr. dinarska rasa

   9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126 10.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA