Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ko (10.026-10.050)


  1.      diktátor  -ja m (ȃ) kdor ima neomejeno politično oblast, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: atentat na diktatorja / vojaški diktator // ekspr. oblasten, samovoljen človek: v svoji družini je pravi diktator ● publ. modni diktator kdor odločilno vpliva na spremembo mode ◊ zgod. nosilec neomejene oblasti v starem Rimu, voljen v izrednih primerih za šest mesecev ♪
  2.      diktátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diktatorje ali diktaturo: diktatorski režim; diktatorska vlada; diktatorsko pooblastilo / diktatorske metode / njegov diktatorski nastop ♪
  3.      diktátorstvo  -a s (ȃ) redko politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve; diktatura: bojevati se zoper diktatorstvo // ekspr. oblastnost, samovoljnost: moti jih njegovo diktatorstvo ♪
  4.      diktatúra  -e ž (ȗ) 1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: upreti se diktaturi; postaviti, uvesti diktaturo; bojevati se zoper diktaturo; demokracija in diktatura / monarhofašistična, vojaška diktatura // publ. država s tako ureditvijo: republike, kraljevine in diktature 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ne morem prenašati direktorjeve diktature / režijo pojmuje kot umetniško diktaturo na odru ◊ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu; zgod. šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929 ♪
  5.      diktírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; narekovati: najprej je razlagal, nato pa je glavne misli diktiral; diktirati strojepiski / pog. diktirati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju 2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: diktirati pogoje posojila, premirja / publ.: mednarodno ekonomsko sodelovanje je nujnost, ki jo diktira povezanost svetovnega gospodarstva; domače moštvo je diktiralo tempo igre // dajati ukaze, vsiljevati svojo voljo: mislil je, da bo lahko diktiral zgodovini / ekspr. tukaj ne boš diktiral ♪
  6.      díla  -e ž (ȋ) 1. nižje pog. deska: prežagati dilo; hrastova dila 2. mn., nar. štajersko podstrešje: na dilah imajo spravljeno suho meso / stanovati na dilah v podstrešnem stanovanju ♪
  7.      dilatacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dilatacijo: dilatacijska rega / dilatacijski koeficient ♪
  8.      diléma  -e ž (ẹ̑) položaj, ko se je treba odločiti med dvema danima možnostma: v dilemi med gledališčem in kinom bi se odločil za gledališče; dilema med klasično in zabavno glasbo / biti, znajti se v dilemi / moralne dileme glavnega junaka v romanu; ustvarjalne dileme najmlajše generacije / publ. dileme človekovega obstoja vprašanja, problemi ♪
  9.      diletánt  in diletànt -ánta m (ā á; ȁ á) 1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: pevski zbor je vodil diletant; diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant 2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: je diletant, frazer, ne pa strokovnjak; vse svoje življenje bo ostal diletant; ta igralec je pravi diletant ♪
  10.      diletantízem  -zma m (ȋ) slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: tako pisanje je diletantizem; očitajo mu diletantizem; gledališki diletantizem; boj zoper sleherni diletantizem v stroki; zmaga umetnosti nad diletantizmom ♪
  11.      diletántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na diletante: v kraju je deloval diletantski oder; nastop diletantske skupine / diletantska razlaga problema; predstava je po kritikovem mnenju diletantska ♪
  12.      diletántstvo  -a s (ā) 1. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: preseda mi že njegovo diletantstvo 2. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: razvoj dramatskega diletantstva na podeželju ♪
  13.      dílica  -e ž (ȋ) manjšalnica od dila: rezati zelenjavo na dilici ● pog., ekspr. kakor se obrne, zmeraj je na dil(i)ci v zadregi, stiski ♪
  14.      diližánsa  -e ž (ȃ) nekdaj večja pokrita kočija za prevoz potnikov in pošte: iz Londona se je odpeljal z diližanso ♪
  15.      dilúvij  -a m (ú) geol. starejša doba kvartarja; pleistocen: geološke najdbe iz konca diluvija ♪
  16.      dìm  díma m (ȉ í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov, tobakov dim; oblaki dima; odvod dima; proti nebu se je dvignil velik steber dima // ekspr. oblak takega plina: iz dimnikov so se valili gosti dimi; puhal je modre dime predse pri kajenju / pog. hlastno je potegnil nekaj dimov ● ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; pog. mogoče bi cigareto? Gotovo ste že dolgo brez dima že dolgo niste kadili; obesiti meso v dim dati ga prekajevat; šolo so požgali in tako so šle v dim tudi šolske knjige so zgorele; ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka ◊ meteor. morski dim megla, ki se pojavi nad morsko površino; zgod. dim v pravnih sistemih srednjega veka hiša z ognjiščem kot osnova za davčno obveznost ♪
  17.      díma  -e ž (ȋ) nar. temno siva krava: pasel je dimo in sivko ♪
  18.      dímek  -mka m (ȋ) 1. ekspr. manjšalnica od dim: bel dimek se je vil iz kope / krogle so zadele cesto in pognale v zrak dimke prahu 2. bot. travniška ali gorska rastlina z rumenimi cveti v koških, Crepis: triglavski, zlati dimek ♪
  19.      dímeljnica  -e [mǝl] ž (ȋ) anat. parna kost medenice v dimljah ♪
  20.      dímen  -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dim: dimni kanal; dimna cev, odprtina; dimne naprave / proti nebu se valijo dimni oblaki / filtriranje dimnih plinov / knjiž. hiš ni bilo mogoče razločiti v dimni dalji zamegljeni, motni ◊ agr. dimni generator priprava za pridobivanje dima za prekajevanje mesa; etn. dimna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; črna kuhinja; voj. dimna bomba bomba, napolnjena s snovjo, ki po eksploziji z izgorevanjem daje velike količine dima za maskiranje; dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje ♪
  21.      dimenzíja  -e ž (ȋ) vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor, razsežnost: ploskev ima dve dimenziji, dolžino in širino / umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti / določiti, izmeriti dimenzije plavalnega bazena; kip zaradi prevelikih dimenzij ni primeren za zaprt prostor velikosti; pren., publ. pisatelj je dal delu potrebne človeške in družbene dimenzije; škandal je zavzel izredne dimenzije ◊ fiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas ♪
  22.      dimenzionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost dimenzionalnega, razsežnost: dimenzionalnost predmetov / stvarnost je v tej poeziji prenesena v neko novo poetsko dimenzionalnost ♪
  23.      dimenzioníranje  -a s (ȋ) glagolnik od dimenzionirati: dimenzioniranje konstrukcije letala; dimenzioniranje gradbenih objektov / dimenzioniranje glavnih oseb v drami ♪
  24.      dimenzioníranost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost dimenzioniranega; velikost, razsežnost: dimenzioniranost množičnih scen v filmu ♪
  25.      dimenzionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) določiti ali dati čemu dimenzije, ustrezne namenu: dimenzionirati dotočne jarke; steno v spalnici je treba dimenzionirati tako, da je obnjo mogoče postaviti dve postelji; pren. pisatelj dimenzionira glavne osebe in njihova doživljanja z več aspektov; igralec je izredno lepo dimenzioniral svoj nastop dimenzioníran -a -o: pravilno dimenzionirana konstrukcija; figure v drami so razločno dimenzionirane; ta miza je dimenzionirana za šest oseb ♪

   9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA