Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Kmet (863)
- kmèt kméta m, im. mn. kmétje stil. kméti (ȅ ẹ́) 1. kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja: kmetje so zemljo že zorali; siromašni kmetje / ekspr. kmet je kralj / po poklicu je bil kmet / mali kmet ki ima navadno do 5 ha zemlje; srednji kmet ki ima navadno od 5 do 10 ha zemlje; veliki kmet ki ima navadno nad 10 ha zemlje / do odprave tlačanstva: podložni, svobodni kmetje; kmet tlačan; upori kmetov / po rodu je kmet pripadnik kmečkega sloja 2. slabš. neroden, neuglajen človek: ne bodi tak kmet / kmet je kmet; dopovej mu, ko pa je tak kmet neumen, omejen človek 3. mn., nav. ekspr., s predlogom dežela, podeželje: prišel je s kmetov; iti na kmete; na kmetih, po kmetih je teh imen še dosti 4. šah. šahovska figura, ki se giblje v pravokotni smeri naravnost: dobiti, izgubiti, žrtvovati kmeta / blokirati kmeta zapreti mu pot; fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; izolirati kmeta ločiti ga od ostalih kmetov iste barve; dvojni kmet dva kmeta iste barve na isti liniji; gambitni kmet; prosti kmet; kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani; dobitek kmeta osvojitev nasprotnikovega kmeta ♪
- kmetáč -a m (á) slabš., redko kmet: kaj hoče ta kmetač ♪
- kmetávz tudi kmetávs -a m (ȃ) slabš. kmet: skopi kmetavz ga spet ni izplačal; ti hribovski kmetavzi / imenoval jih je tepce in kmetavze ♪
- kmetávzar -ja m (ȃ) slabš. kmet: je navaden kmetavzar; obnaša se kot pravi kmetavzar / ne bodi tak kmetavzar ♪
- kmetávzarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kmetavzarje: nosi kmetavzarske škornje / imajo kmetavzarske navade ♪
- kmetávzarstvo -a s (ȃ) slabš. neotesanost, nerodnost: otresi se že tega kmetavzarstva / to so posledice kmetavzarstva pri nas ♪
- kmetíca -e ž (í) ženska, ki ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja: je bolj revna kmetica; kmetje in kmetice ♪
- kmétič -a in kmetìč -íča m (ẹ̑; ȉ í) nav. ekspr. manjšalnica od kmet: soseda sta bila bogata kmetiča; reven kmetič / spada med male kmetiče ♪
- kmetíček -čka m (ȋ) manjšalnica od kmetič: ubog kmetiček; tam so stale hišice kmetičkov in kočarjev ♪
- kmetíja -e ž (ȋ) zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji: kmetija leži na sončni rebri; imajo kmetijo; kupiti, prodati kmetijo; samotna kmetija / kmetija brez dolga / kmetija je dobro obdelana / priženil se je na kmetijo / ekspr. poprijel se je kmetije kmetovanja / cela kmetija nekdaj posestvo, ki obsega približno 15 do 20 ha; mala kmetija posestvo, ki obsega navadno do 5 ha; srednja kmetija posestvo, ki obsega navadno od 5 do 10 ha; velika kmetija posestvo, ki obsega navadno nad 10 ha ♦ zgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška
kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha ♪
- kmetíjec -jca m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s kmetijstvom: kmetijci in gozdarji / klub mladih kmetijcev ♪
- kmetíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kmetijce ali kmetijstvo: kmetijski pridelki; povečanje kmetijske proizvodnje / kmetijski obrat; kmetijska (delovna) zadruga prva leta po 1945 delovna organizacija, ki združuje kmete v kolektivno lastništvo in proizvodnjo / kmetijsko gospodarstvo, posestvo; tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč / je kmetijski tehnik; srednja kmetijska šola / kmetijska država ♪
- kmetíjstvo -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom: v kmetijstvu so dosegli lepe uspehe / živi od kmetijstva / industrializacija in kolektivizacija kmetijstva / oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo ♪
- kmétiški in kmetíški -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) star. kmečki: je kmetiškega rodu / kmetiško delo ♪
- kmétištvo in kmetíštvo -a s (ẹ̑; ȋ) star. kmetstvo: z učenjem jezika je hotela zabrisati svoje kmetištvo / opozarjal je na brezpravnost takratnega kmetištva ♪
- kmétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. kmetovati: pomagal je očetu kmetiti ♪
- kmétov -a -o (ẹ́) svojilni pridevnik od kmet: kmetov gozd / kmetovo prizadevanje je bilo zaman ♪
- kmetoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se ukvarja s kmetovanjem: je dober kmetovalec / šole za kmetovalce ♪
- kmetoválstvo -a [u̯s in ls] s (ȃ) knjiž. kmetovanje: ukvarjal se je s kmetovalstvom ♪
- kmetovánje in kmétovanje -a s (ȃ; ẹ́) glagolnik od kmetovati: lotila se je kmetovanja / na stare dni se je ukvarjal s kmetovanjem ♪
- kmetováti -újem in kmétovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́) imeti zemljo in jo obdelovati ter se s tem preživljati: starši so kmetovali, sin pa je študiral / star. te njive ne bom več kmetoval obdeloval ♪
- kmétovski -a -o prid. (ẹ́) zastar. kmečki: vzel je kmetovsko hčer / ima kmetovske navade ♪
- kmétovstvo -a s (ẹ́) redko kmetstvo: kmetovstvo propada; meščanstvo in kmetovstvo ♪
- kmétski -a -o prid. (ẹ̑) raba peša kmečki: bil je otrok kmetskih staršev; kmetska dekleta / v bližini je stala velika kmetska hiša / kmetski pridelki kmétsko prisl.: bila je (po) kmetsko oblečena ♪
- kmétstvo -a s (ẹ̑) 1. družbeni sloj kmetov: seznaniti se s problemi kmetstva / ponosen je na svoje kmetstvo na pripadnost temu sloju // nav. ekspr. kmetje: sproletarizirano kmetstvo; kmetstvo in delavstvo 2. zastar. kmetovanje: dobil je zemljišče in se je lotil kmetstva ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226