Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Klis (26-50)



  1.      álbum  -a m () 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album ♦ jur. album hudodelcev s fotografijami večjih hudodelcev 2. raba peša spominska vpisna knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu 3. redko umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album
  2.      anilínski  -a -o prid. () nanašajoč se na anilin: anilinsko barvilo; anilinsko črnilo ◊ tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev
  3.      avtotipíja  -e ž () tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše
  4.      bárven  -vna -o prid. () nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine
  5.      brízglja  -e ž () zastar. brizgalka: zdravnik je pripravil brizgljo in poiskal žilo; klistirna brizglja
  6.      cinkográf  -a m () tisk. izdelovalec klišejev; kemigraf
  7.      cinkografíja  -e ž () 1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše; kemigrafija 2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj cinkografije // odtis v tej tehniki
  8.      čístost  -i ž () lastnost, značilnost čistega: a) duševna, moralna, nravna čistost / dekliška čistost nedolžnost / nihče ne dvomi o čistosti njegovih namenov b) sortna čistost krompirja; čistost pasme / skrbeti za čistost jezika / čistost umetniškega izraza c) čistost gorskega zraka
  9.      čŕten  -tna -o prid. () nanašajoč se na črto: črtna skladnost; črtno bogastvo grafike ◊ filat. črtno zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčajo pole znamk najprej vodoravno, nato navpično ali obratno; tisk. črtni kliše kliše, s katerim se odtisnejo črte ali ploskve brez vmesnih tonov
  10.      deklíčji  -a -e prid. () dekliški: okrogli dekličji obrazi; dekličja narava
  11.      dirkáč  -a m (á) 1. tekmovalec v hitrostni vožnji ali jahanju: dirkači vozijo letos po nekoliko spremenjeni progi; motociklistični dirkač; tekmovalec je rutiniran dirkač / dirkač je zadovoljno trepljal svojega konja 2. dirkalni konj: njegov konj je odličen dirkač
  12.      dristílo  -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir
  13.      drístlja  -e ž () med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka
  14.      fántovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na fante: fantovski prepir; fantovska čast; zvečer se je oglasila fantovska pesem; fantovsko življenje / fantovski stan; fantovska leta / dekliške in fantovske sobe / je premalo fantovski nima za fanta značilnega vedenja ali videza; nav. ekspr. preveč je fantovska rada se druži, ima opravka s fanti; se vede kot fantekspr. fantovsko sonce luna fántovsko prisl.: fantovsko nagajivo pomežikniti; dekle ima fantovsko pristrižene lase; fantovsko objesten
  15.      faséta  -e [tudi faz-] ž (ẹ̑) brušena robna ploskev, navadno stekla, dragih kamnov: občudovali so natančno izbrušene fasete na diamantu; lesk faset; pren., knjiž. njegov um se iskri v neštetih fasetah ◊ geogr. manjša jamica v stenah kraških jam, po kateri se spozna smer vodnega toka; tisk. rezkan rob klišeja za pritrditev na podlago
  16.      fasetírati  -am [tudi faz-] nedov. in dov. () delati faseto: fasetirati drage kamne ◊ tisk. podlagati klišeje za izravnavo s črkovno višino fasetíran -a -o: fasetirani kamni
  17.      fototipíja  -e ž () tisk. tehnika visokega tiska s črtnim klišejem
  18.      izravnáti  -ám tudi zravnáti -ám dov.) 1. narediti ravno: izravnati površino, tla 2. povzročiti, da kaj preneha obstajati: izravnati grob, ovinke / izravnati nasprotja, neskladnosti, razlike 3. povzročiti, da je kaj v ravnovesju: izravnati tehtnico / izravnati uvoz in izvoz 4. knjiž. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: umetnik je namenoma izravnal vse elemente na sliki / izravnati rezultate izenačiti; vzgoja se ne sme izravnati s propagando ● ekspr. bombni napadi so izravnali mesto z zemljo popolnoma so ga porušili; publ. zamude ni bilo mogoče izravnati nadomestitimat. izravnati izpustiti, uničiti enaka člena na obeh straneh enačbe; tisk. izravnati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino izravnán tudi zravnán -a -o: izravnan grob; tekmovalci so izravnani; izravnana plačilna bilanca; izravnana tla; nasprotja so izravnana; prim. zravnati
  19.      jedkálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na jedkanje: jedkalni postopek / jedkalna kopel ♦ tisk. jedkalni stroj stroj za jedkanje klišejev
  20.      justírati  -am dov. in nedov. () teh. dati v položaj, ki je najprimernejši za ustrezno delovanje; naravnati, uravnati: justirati kamero ◊ tisk. justirati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino; izravnati kliše
  21.      kemigráf  -a m () tisk. izdelovalec klišejev: litograf in kemigraf
  22.      kemigrafíja  -e ž () 1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše 2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj kemigrafije
  23.      klízma  -e ž () med. klistir: dobiti klizmo
  24.      knjigotísk  -a m () tisk. tehnika visokega tiska s črk in klišejev: tiskati v knjigotisku
  25.      knjížen  -žna -o prid. () 1. nanašajoč se na knjigo: knjižni hrbet, ovitek; nagrada za najboljšo knjižno opremo / knjižna omara, polica / knjižni sejem; novosti s knjižnega trga / knjižni katalog, oglas; delo je izšlo v priljubljeni knjižni zbirki / uveljavil se je kot knjižni ilustrator / njegove pesmi so izšle v knjižni obliki ∙ ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira // redko književen, literaren: izdajati knjižni časopis / delo je njegov knjižni prvenec 2. lingv. nanašajoč se na kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti: knjižni jezik; knjižna izreka 3. ki se rabi za knjiženje: knjižni stroj ◊ ekon. knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; tisk. knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev knjížno prisl.: ta izraz zveni nekoliko knjižno

   1 26 51 76  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA