Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Kir (351-375)


  1.      rinfúzen  -zna -o prid. (ȗ) teh. nanašajoč se na nepakirano, drobno, sipko blago; razsut: rinfuzni tovor / blago v rinfuznem stanju ♪
  2.      rís 1 -a m (ȋ) 1. znamenje v obliki črte: žagati poleg risa; z risom zaznamovati širino 2. črta: potegniti ris s kredo / risi na lakiranem pohištvu raze 3. po ljudskem verovanju na križpotju na tla narisan krog, ki ima nenavadno, skrivnostno moč: napraviti okoli sebe ris; hudiča klicati v ris; stopiti v ris / zarotilni ris; pren., ekspr. z lepoto ga je začarala v svoj ris ◊ geom. ris slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi; stranski ris pravokotna projekcija tvorbe na pomožno projekcijsko ravnino, pravokotno na risalni ravnini; voj. ris spiralast žleb v puškini ali topovski cevi ♪
  3.      robévnica  -e ž (ẹ̑) nar. gorenjsko sekira z majhnim rezilom in dolgim toporiščem: opirati se na robevnico; pastirji so se branili pred volkovi z robevnico ♪
  4.      robílnica  -e ž (ȋ) gozd. težka sekira za podiranje drevja: robilnica in plankača ♪
  5.      ročník  -a m (í) nar. držaj, ročaj: ročnik se je zlomil; kladivo se je snelo z ročnika; ročnik lopate, sekire; ročnik meča, noža ● knjiž. položila je roke na ročnik naslanjača na naslonjalo za roke; star. vtakniti pero v ročnik v držalo ◊ teh. okrogel kovinski nastavek na koncu gasilne cevi, s katerim se uravnava iztok gasilnih sredstev ♪
  6.      rogózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rogoz: rogozna slama / rogozna streha nad parkiriščem ♪
  7.      rošírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šah. rokirati: roširati in fianketirati ♪
  8.      rúkniti  -em dov. (ú ȗ) 1. nižje pog. suniti: rukniti koga s komolcem / ruknil je (v) parkirani avto zadel 2. pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): ruknil je kozarček slivovke / že zjutraj ga rad rukne ♪
  9.      sámopostréžba  -e ž (ȃ-ẹ̑) 1. nakupovanje, pri katerem si kupec z že pakiranim, stehtanim blagom postreže sam: v tej trgovini so uvedli samopostrežbo; poslovanje po sistemu samoizbire in samopostrežbe // samopostrežna trgovina: odprli so novo samopostrežbo; kupovati v samopostrežbi 2. postrežba, pri kateri si gost z izbranimi jedmi, pijačo postreže sam: v tej restavraciji je samopostrežba ♪
  10.      samuráj  -a m (ȃ) v japonskem okolju, do 1868 pripadnik privilegiranega vojaškega plemstva: zaradi izgubljene vojne je samuraj naredil harakiri; samuraji so spoštovali pravila vojaške časti ♪
  11.      scéna  -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede ◊ gled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi ♪
  12.      sejánka  -e ž (ā) agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: pikirati sejanke ♪
  13.      sekáča  -e ž (á) dvoročna sekira, navadno za sekanje, podiranje drevja: žage, sekače in klestilniki / mesarska sekača ♪
  14.      sekálo  -a s (á) 1. priostren kovinski del orodja za sekanje: zasaditi sekalo v tnalo; sekalo krampa, sekire 2. priprava ali orodje za sekanje: dleta in sekala / sekalo za meso, repo ♪
  15.      sékanje  -a s (ẹ́) glagolnik od sekati: sekanje drv; sekira za sekanje mesa / sekanje drevja / sekanje in požiganje suhih vej / sekanje s sabljami ♪
  16.      sigúrnost  -i ž (ȗ) pog. 1. gotovost, nedvomnost: sigurnost smrti // zanesljivost: občudovati sigurnost kirurgovih rok / delati s sigurnostjo 2. prepričanost, trdnost: sigurnost, da so na pravi poti, je bila po tem dogodku še večja // samozavestnost, odločnost: občudovati sigurnost govornikovega nastopa 3. varnost: sigurnost skrivališča / pravna, socialna sigurnost ♪
  17.      skálp  -a m (ȃ) koža z lasmi na človeški glavi: kirurg je odrezal košček skalpa in ga presadil / Indijanec je premaganemu sovražniku vzel skalp // ta koža, odstranjena z glave sovražnika, kot trofeja: ob sedlu so Indijancu viseli skalpi / indijanski skalp ♪
  18.      skléstiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: sklestiti smreko / sklestiti veje 2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je sklestila sadno drevje, vinograd ● miši so sklestile slamo uničile; redko sklestiti kostanj z drevesa sklatiti skléščen -a -o: skleščene veje ♪
  19.      skóbelj  -blja m (ọ̄) knjiž. oblič, skobljič: sekira, žaga in skobelj ♪
  20.      skŕhati  -am dov. (ŕ r̄) narediti, povzročiti, da rezilo izgubi ostrino: skrhati nož, sekiro; kosa se mu je skrhala; pren. skrhati ostrino problema ∙ ekspr. ob tem si bo skrhal zobe ne bo uspel // ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: bolezen je skrhala njegovo moč; spretno so skrhali njen odpor; disciplina se je skrhala; njuno prijateljstvo se je skrhalo / nameraval je spregovoriti, a se mu je glas skrhal skŕhati se knjiž. okrušiti se, oškrbiti se: steklena posoda se je skrhala skŕhan -a -o: povedati s skrhanim glasom; skrhan meč; skrhana britev; skrhano družinsko življenje; prisl.: skrhano spregovoriti ♪
  21.      slúžben  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na službo: dobro izkoriščen službeni čas; dosegel je visok službeni položaj; službene dolžnosti, zahteve / službena leta delovna doba / službeni telefonski pogovor; službeni telegram; službena obleka / službeni psi psi, ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; službeni vagon; službena izkaznica izkaznica, ki potrjuje, da je kdo zaposlen v določeni delovni organizaciji; službeno potovanje potovanje iz kraja stalne zaposlitve zaradi opravljanja določenih delovnih nalog, obveznosti ♦ filat. službena znamka znamka, s katero se frankirajo samo pošiljke državnih organov in uprave; ptt službeni telegrafski kod črkovne skupine, navadno iz petih črk, ki imajo v službenih telegramih določen stavčni pomen slúžbeno prisl.: poslati vabilo službeno; direktor je službeno zadržan ∙ ekspr. tajnica je odgovarjala zelo službeno uradno, zadržano ♪
  22.      smúliti se  -im se nedov., tudi smulíla se (ú ū) 1. nar. primorsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: smuliti se okoli matere 2. dov. izmuzniti se: sekira se mu je smulila iz rok smúliti smukati: smuliti listje ♪
  23.      specializácija  -e ž (á) 1. usmeritev, omejitev dejavnosti na ozko področje: specializacija podjetij / programska specializacija založb / vedno večja specializacija poklicev 2. pridobitev posebnega, poglobljenega znanja na ožjem področju kake stroke: doseči podiplomsko specializacijo; iti na specializacijo v tujino; biti na specializaciji v bolnišnici / njegova specializacija je kirurgija ♪
  24.      specializánt  -a m (ā á) kdor si pridobiva posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: zaposliti specializanta; specializant za varjene konstrukcije / specializant kirurgije, iz kirurgije; zdravnik specializant ♪
  25.      specializíranje  -a s (ȋ) glagolnik od specializirati: specializiranje proizvodnje / specializiranje delavcev / specializiranje za kirurgijo ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA