Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (9.876-9.900)


  1.      drevésničar  -ja m (ẹ̑) kdor goji drevesne sadike v drevesnicah: drevesca je kupoval le pri priznanih drevesničarjih; zborovanje drevesničarjev // delavec, ki dela v drevesnici: gozdni drevesničar ♪
  2.      drévišnji  -a -e prid. (ẹ̄) ki bo danes zvečer: drevišnji ples; drevišnja tekma ♪
  3.      drevíti  -ím nedov., drêvi in drévi (ȋ í) 1. star. poditi, goniti: pes drevi divjačino / dreviti sovražnike 2. redko zelo hitro se premikati; drveti: vlaki drevijo noč in dan mimo; ljudje so drevili na kraj nesreče; oblaki se drevijo po nebu drevèč -éča -e: dreveči konji; dreveča reka ♪
  4.      drevó  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. lesnata rastlina z deblom in vejami: drevo ozeleni, raste; oklestiti, podreti, posekati drevo; splezati na drevo; stati pod drevesom; cvetoče, košato, skrivenčeno drevo; drevo z močnimi vejami; čiščenje dreves; omahnil je kakor posekano drevo / češnjeva drevesa češnje; gozdno, iglasto, listnato, okrasno, sadno, tropsko, zimzeleno drevo; spominsko drevo vsajeno v spomin na kaj; pren. bil je suha veja na narodnem drevesu ∙ zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši ♦ anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne; lovno drevo posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči; vrtn. božje drevo; judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum 2. nar. plug: vpreči konje v drevo / držati (za) drevo naravnavati ga pri oranju 3. zastar. jambor, jarbol ♪
  5.      drezína  -e ž (ȋ) žel. manjše vozilo na motorni ali ročni pogon, ki vozi po tirnicah: peljati se z drezino; motorna drezina ♪
  6.      dréžica  -e ž (ẹ́) bot. mahu podobna rastlina s plazečimi se ali pokončnimi poganjki, Selaginella: alpska drežica ♪
  7.      drgálen  -lna -o prid. (ȃ) ki se rabi za drgnjenje: drgalna krtača, priprava ♪
  8.      drgetàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki drgeta: bil je bolan in ves drgetav / drgetav glas ♪
  9.      dŕgniti  -em nedov., tudi drgníla (ŕ ȓ) 1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: drgniti dlan ob dlan; drgniti s prstom po šipi; drgne ga z brisačo po hrbtu; drgne se z rokami po kolenih; drgne si premrle roke / žival se drgne ob drevo / vrata se pri odpiranju drgnejo ob tla // z drgnjenjem čistiti, snažiti: drgniti tla s krpo; ekspr. cel dan drgne in pospravlja 2. slabš. igrati, zlasti na godalni instrument: goslač in čelist sta kar naprej drgnila 3. ekspr. cvrčati, čirikati: v travi so drgnili črički in kobilice ● pog. drgniti šolske klopi, hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. že pet let drgne isti plašč nosi, ima; ekspr., redko vsak se že drgne ob njegovo osebo se obreguje, spotika ♪
  10.      drhtàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki drhti: drhtava roka / drhtav glas / drhtava svetloba ♪
  11.      drhtljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki rahlo drhti: drhtljavi prsti ♪
  12.      drhtljív  -a -o prid. (ȋ í) ki drhti: drhtljive roke / drhtljiv glas ♪
  13.      drhtúlja  -e ž (ú) nav. mn., zool. s hrbtne strani sploščena morska riba, ki proizvaja električno napetost; električni skat: progasta drhtulja ♪
  14.      driáda  -e ž (ȃ) v grški mitologiji nimfa, ki živi v krošnjah dreves: rad se je pogovarjal o nimfah in driadah ♪
  15.      dríblati  -am nedov. (ȋ) žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati: žogo ima A, dá jo B, ki dribla, dribla, vzame mu jo C ♪
  16.      dríbling  -a m (ȋ) žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje: bil je mojster driblinga in točnih podaj / bliskoviti driblingi ♪
  17.      dríl  -a m (ȋ) urjenje ali učenje z mehaničnim ponavljanjem: vojaški dril; ekspr. dril v latinski slovnici ♪
  18.      dristílen  -lna -o prid. (ȋ) star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj ♪
  19.      dristílo  -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir ♪
  20.      drlèsk  -éska in -êska m (ȅ ẹ́, é) močen udarec, ki ga spremlja rezek glas: z drleskom zapreti vrata ♪
  21.      dŕma  -e ž (ŕ) nar. slabša trava, ščavje: Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši (Prežihov) ♪
  22.      dŕmež  in dŕmeš -a m (ȓ) hrvatski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: gostilna se je tresla od drmeža ♪
  23.      drmóžje  -a s (ọ̑) alp. suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore: veter dviga in vrtinči drmožje ♪
  24.      drnìč  -íča m (ȉ í) nav. mn., alp. šop, blazinica gorske trave na sicer golih tleh: ob stezi so rasli redki drniči ♪
  25.      drnorézec  -zca m (ẹ̑) delavec, ki se ukvarja z rezanjem ruše ♪

   9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA