Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (9.673-9.697)


  1.      dómovec  -vca m (ọ̑) žarg., šol. učenec, ki stanuje v (dijaškem) domu: domovci so si sami uredili športno igrišče ♪
  2.      domóven  -vna -o prid. (ọ̄) knjiž. nanašajoč se na dom, domovino: odtrgan od domovnega občestva ♦ jur. domovna občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska občina; žel. domovna postaja železniška postojanka, v katero je železniški voz pristojen ♪
  3.      dómovka  -e ž (ọ̑) žarg., šol. učenka, ki stanuje v (dijaškem) domu: študentke domovke imajo boljše učne uspehe kot tiste, ki se vozijo ♪
  4.      dón 2 -a m (ọ̑) v španskem in italijanskem okolju gospod: ošaben don / neskl., kot pristavek k imenu plemiča, duhovnika pri don Kihotu ♪
  5.      dóna  in dónna -e [dona] ž (ọ̑) navadno pristavek k imenu plemkinje, v italijanskem okolju gospa: dona Luiza ♪
  6.      donašálka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj prinaša: donašalka vode ♪
  7.      donátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi: na oltarni sliki je upodobljen tudi donator / bil je med donatorji nove ustanove darovalci ♪
  8.      donátorica  -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi ♪
  9.      dónda  -e ž (ọ̑) 1. slabš. veliko, nerodno dekle: vaške donde // ekspr. doraščajoča oseba ženskega spola; dekle: taka donda bi se že lahko sama obula; zdaj nisi več majhna, saj si že cela donda 2. nar. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: deklica se igra s svojo dondo ♪
  10.      donében  -bna -o prid. (ẹ̑) ekspr. visok, kot bi segal do neba: donebni dimniki; donebne gore ♪
  11.      donébnik  -a m (ẹ̑) knjiž. nebotičnik: mesto s številnimi donebniki; stanoval je v dvajsetem nadstropju donebnika ♪
  12.      donedáven  -vna -o prid. (á) publ. ki je bil, obstajal do pred kratkim: problem je obravnavan s stališča donedavnega sistema ♪
  13.      donedávna  in do nedávna prisl. (ā) do pred kratkim: donedavna je bilo podjetje še močno ♪
  14.      donések  -ska m (ẹ̑) 1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti: študija je tehten donesek k razumevanju pisateljevega dela; članek je zanimiv donesek za zgodovino slovenske kulture; Prešernov donesek v slovensko poezijo 2. zastar. denarna vsota ali kakšna stvar, ki se za kaj da, prispeva; prispevek: plačevati mesečni donesek; prostovoljni doneski ♪
  15.      donéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati polne, nizke glasove: orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel 2. doneč se širiti: preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki 3. ekspr. biti zaznaven, slišen: iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho donèč -éča -e 1. deležnik od doneti: doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh 2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: visoko doneče besede, fraze ♪
  16.      donhuán  tudi donjuán -a [-hu̯a-] m (ȃ) ekspr. moški, ki išče vedno novih ljubezenskih dogodivščin: izkušen, znan donhuan; kdo bi si mislil, da je tak donhuan ♪
  17.      donòs  -ôsa m (ȍ ó) ekon. 1. pridelek na določenem zemljišču v določenem razdobju: z razvojem agrotehnike so se povečali donosi v našem kmetijstvu; doseči večji donos; gozdni donos; donos koruze, pšenice / povprečni hektarski donos na leto 2. nav. ed. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju; dohodek: donos gospodarske organizacije se je povečal; davek od donosa / čisti, kosmati donos ◊ čeb. letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; fin. katastrski donos z zemljiškim katastrom določen povprečni donos zemljiške parcele ♪
  18.      donôsen  -sna -o prid., donôsnejši (ó ō) 1. ki prinaša dobiček, korist: njegovo podjetje je zelo donosno / izbral si je zelo donosen poklic; imeti donosno službo 2. ekon. ki daje visok donos: donosne vrste žita ♪
  19.      donóšenček  -čka m (ọ́) donošen otrok: donošenčki in nedonošenčki ♪
  20.      dopadljív  -a -o prid. (ȋ í) star. 1. ki izraža zadovoljstvo, ponos: gledal je nanjo z dopadljivim pogledom 2. ki ugaja: povest je primer na vse strani dopadljive literature dopadljívo prisl.: dopadljivo je opazovala hčer ♪
  21.      dopásen  -sna -o prid. (ȃ) um. narejen, izdelan do pasu: dopasni kip; dopasna figura ♪
  22.      dopésniti  -im dov. (ẹ̑) knjiž. dodatno, zraven spesniti: dopesnil je še eno kitico ♪
  23.      dopetáča  -e ž (á) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnjen je bil v dolgo črno dopetačo; srajca, suknja dopetača; hlače dopetače; iron. oblekel je meniško dopetačo ♪
  24.      dopéten  in dopêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) ki sega do pet: zavil se je v dolg dopeten plašč; dopetna halja, srajca; dopetno krilo ♪
  25.      dopétnik  in dopêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) ekspr., rabi se samostojno ali kot prilastek oblačilo, ki sega do pet: ogrnil si je dopetnik; kožuh dopetnik ♪

   9.548 9.573 9.598 9.623 9.648 9.673 9.698 9.723 9.748 9.773  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA