Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (9.351-9.375)


  1.      disociírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. razpadati v enostavnejše molekule, ione, atome: del molekul soli v vodi disociira disociíran -a -o: disociiran elektrolit; slabo disociirana kislina; pren. čas in prostor sta v noveli močno disociirana ♦ psiht. disociirano mišljenje nenormalno, navadno bolezensko povezano mišljenje ♪
  2.      disonánca  -e ž (ȃ) 1. muz. neblagoglasno razmerje dveh ali več tonov: v tej skladbi se kopičijo disonance; disonanca in konsonanca / gosli so se oglasile v rezki disonanci 2. knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: disonanca barv / socialne disonance; disonance življenja ♪
  3.      disonánčen  -čna -o prid. (ȃ) disonanten: disonančni akordi / disonančen gledališki repertoar ♪
  4.      dispanzêr  -ja m (ȇ) zdravstvena ustanova za preprečevanje, ugotavljanje in zdravljenje nekaterih bolezni: iti na pregled v dispanzer; ginekološki, otroški, protituberkulozni dispanzer; dispanzer za socialno in duševno higieno ♪
  5.      disparáten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ki nima s čim drugim nič skupnega; nezdružljiv, različen: disparatni pojmi; na sliki se družijo realno disparatni predmeti; miselnost obeh znanstvenih del je popolnoma disparatna ♪
  6.      dispéčer  -ja m (ẹ̑) uslužbenec, ki z osrednjega mesta vodi vožnje, razpošiljanje: vlakovni dispečer; dispečer v letalstvu / dispečer radijskega programa ♪
  7.      dispénza  -e ž (ẹ̑) knjiž. oprostitev od zakonskih predpisov ali obveznosti, spregled: dobiti, podeliti dispenzo; prositi za dispenzo; ženitna dispenza ♪
  8.      dispenzatórij  -a m (ọ́) zastar. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil; farmakopeja ♪
  9.      dispêrzen  -zna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na disperzija 1: disperzno stanje / disperzni sistem disperzija; disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi ♪
  10.      displej  tudi display -a [displéj] m (ẹ̑) žarg. elektronska naprava, ki omogoča na prirejenem zaslonu prikazovanje določenih sporočil; prikazovalnik: na displeju prebrati vozni red / displej časa, temperature ♪
  11.      disponènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) uslužbenec, ki je pooblaščen samostojno voditi kako poslovno področje podjetja: biti vozovni disponent pri železnici ♪
  12.      dispozitív  -a m (ȋ) jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: dispozitiv odločbe, sodbe ♪
  13.      dispozitíven  -vna -o prid. (ȋ) jur. ki vsebuje izrek: dispozitivni del odločbe, sodbe / dispozitivna listina listina, s katero se ustanovi ali ugotovi kaka pravna pravica ♪
  14.      dispropórc  -a m (ọ̑) nenormalno razmerje med posameznimi sestavinami celote; nesorazmerje, neskladnost: kompozicijski disproporci; disproporci v obsežnosti posameznih člankov / disproporc med rastjo proizvodnje in kupno močjo; disproporci v gospodarskem razvoju / odpravljati disproporce pri delitvi sredstev za pedagoške storitve razlike, neenotnosti ♪
  15.      disproporcionálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je v disproporcu s čim; nesorazmeren, neskladen: posamezni deli fasade so disproporcionalni ♪
  16.      disproporcionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) napraviti kaj disproporcionalno: disproporcionirati človeške figure na sliki disproporcioníran -a -o: prostori v stavbi so disproporcionirani ♪
  17.      dispút  -a m (ȗ) v srednjem veku izmenjava mnenj med profesorji in študenti na univerzi o kakem znanstvenem vprašanju: udeleževati se učenih disputov; filozofski, teološki disput; disputi sholastikov; pren. avtorjeva najnovejša drama je izbrušen intelektualni disput ♪
  18.      distánca  -e ž (ȃ) 1. knjiž. dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama; razdalja, oddaljenost: distanca med objektoma je premajhna; povečati distanco // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: distanca do teh doživetij je že precejšnja; časovna distanca 2. kritičen odnos do česa: nima potrebne distance, da bi lahko objektivno presojal sodobne umetniške stvaritve; dogodki so še tako blizu, da je težko dobiti pravo distanco; avtorjeva distanca do snovi ● zna varovati potrebno distanco do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; zavzeti distanco do česa izraziti odklonilno stališče do česa; pog. držati ljudi v distanci ne biti z njimi preveč prijazen, domač; gledati na kaj z distanco imeti odklonilno ali nezaupljivo stališče do česa ◊ geom. razdalja med projekcijskim središčem in projekcijsko ravnino (v perspektivi) ♪
  19.      distánčnik  -a m (ȃ) arhit. predmet, ki drži določen razmik med konstrukcijskima elementoma: distančniki med stropom in dekorativno ploščo ♪
  20.      distén  -a m (ẹ̑) min. rudnina triklinski aluminijev silikat ♪
  21.      dístih  tudi dístihon -a m (ȋ) lit. dvovrstična kitica, dvostišje: pisati distihe / elegijski distih antična kitica iz heksametra in pentametra ♪
  22.      distinktíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. razlikovalen, razločevalen: distinktivni znaki ♪
  23.      distributêr  -ja m (ȇ) kdor opravlja distribucijo: prodati film tujim distributerjem; filmski distributerji; distributerji bencina ♪
  24.      distributíven  -vna -o prid. (ȋ) ki opravlja distribucijo: slaba organizacija distributivnega aparata; distributivno omrežje ♪
  25.      distríkt  -a m (ȋ) 1. v nekaterih državah upravna enota različnih velikosti: dežela je razdeljena na distrikte / distrikti v Ilirskih provincah 2. knjiž. okoliš, področje: gozdni distrikt; tovarniški distrikt ♪

   9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA