Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (9.248-9.272)


  1.      diktátor  -ja m (ȃ) kdor ima neomejeno politično oblast, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: atentat na diktatorja / vojaški diktator // ekspr. oblasten, samovoljen človek: v svoji družini je pravi diktator ● publ. modni diktator kdor odločilno vpliva na spremembo mode ◊ zgod. nosilec neomejene oblasti v starem Rimu, voljen v izrednih primerih za šest mesecev ♪
  2.      diktatóričen  -čna -o prid. (ọ́) star. diktatorski: diktatoričen sistem / njegov diktatorični značaj ♪
  3.      diktatúra  -e ž (ȗ) 1. politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast razred ali posameznik, ko že obstajajo demokratične in parlamentarne ureditve: upreti se diktaturi; postaviti, uvesti diktaturo; bojevati se zoper diktaturo; demokracija in diktatura / monarhofašistična, vojaška diktatura // publ. država s tako ureditvijo: republike, kraljevine in diktature 2. ekspr. oblastno, samovoljno ravnanje: ne morem prenašati direktorjeve diktature / režijo pojmuje kot umetniško diktaturo na odru ◊ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu; zgod. šestojanuarska diktatura režim kralja Aleksandra po ukinitvi ustave 6. januarja 1929 ♪
  4.      diktírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; narekovati: najprej je razlagal, nato pa je glavne misli diktiral; diktirati strojepiski / pog. diktirati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju 2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: diktirati pogoje posojila, premirja / publ.: mednarodno ekonomsko sodelovanje je nujnost, ki jo diktira povezanost svetovnega gospodarstva; domače moštvo je diktiralo tempo igre // dajati ukaze, vsiljevati svojo voljo: mislil je, da bo lahko diktiral zgodovini / ekspr. tukaj ne boš diktiral ♪
  5.      dilatácija  -e ž (á) 1. fiz. večanje razsežnosti telesa, raztezanje: dilatacija železniških tračnic // med. večanje, zvečanje prostornine votlega organa; širjenje, razširjenje: dilatacija srca / dilatacija zenice 2. grad. presledek v gradbenem objektu, ki se naredi zaradi predvidenega raztezanja ali posedanja: dilatacije na betonskih cestah ♪
  6.      dilatóren  -rna -o prid. (ọ̑) jur. ki povzroči časovno odložitev česa: dilatorne ovire za nastop kazni / dilatorni rok rok, ki se sme podaljšati ♪
  7.      diléma  -e ž (ẹ̑) položaj, ko se je treba odločiti med dvema danima možnostma: v dilemi med gledališčem in kinom bi se odločil za gledališče; dilema med klasično in zabavno glasbo / biti, znajti se v dilemi / moralne dileme glavnega junaka v romanu; ustvarjalne dileme najmlajše generacije / publ. dileme človekovega obstoja vprašanja, problemi ♪
  8.      diletánt  in diletànt -ánta m (ā á; ȁ á) 1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: pevski zbor je vodil diletant; diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant 2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: je diletant, frazer, ne pa strokovnjak; vse svoje življenje bo ostal diletant; ta igralec je pravi diletant ♪
  9.      diletantízem  -zma m (ȋ) slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: tako pisanje je diletantizem; očitajo mu diletantizem; gledališki diletantizem; boj zoper sleherni diletantizem v stroki; zmaga umetnosti nad diletantizmom ♪
  10.      dílica  -e ž (ȋ) manjšalnica od dila: rezati zelenjavo na dilici ● pog., ekspr. kakor se obrne, zmeraj je na dil(i)ci v zadregi, stiski ♪
  11.      diluviálen  -lna -o prid. (ȃ) geol. pleistocenski: diluvialna doba / diluvialna naplavina, tvorba / diluvialni človek ♪
  12.      dìm  díma m (ȉ í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov, tobakov dim; oblaki dima; odvod dima; proti nebu se je dvignil velik steber dima // ekspr. oblak takega plina: iz dimnikov so se valili gosti dimi; puhal je modre dime predse pri kajenju / pog. hlastno je potegnil nekaj dimov ● ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; pog. mogoče bi cigareto? Gotovo ste že dolgo brez dima že dolgo niste kadili; obesiti meso v dim dati ga prekajevat; šolo so požgali in tako so šle v dim tudi šolske knjige so zgorele; ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka ◊ meteor. morski dim megla, ki se pojavi nad morsko površino; zgod. dim v pravnih sistemih srednjega veka hiša z ognjiščem kot osnova za davčno obveznost ♪
  13.      dímast  -a -o prid. (í) 1. podoben dimu: dimasti oblaki; dimasta megla / dimasta mesečina nejasna, motna // ki je temno sive barve: dimasto govedo 2. poln dima: dimast plamen; dimasto ozračje nad mestom 3. sajast, okajen: dimasti tramovi; dimasta svetilka je slabotno brlela dímasto prisl.: dimasto bele meglice ♪
  14.      dímček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od dim: bel dimček se suklja iz dimnika / dimčki so se kadili od premočenih čepic ♪
  15.      dímek  -mka m (ȋ) 1. ekspr. manjšalnica od dim: bel dimek se je vil iz kope / krogle so zadele cesto in pognale v zrak dimke prahu 2. bot. travniška ali gorska rastlina z rumenimi cveti v koških, Crepis: triglavski, zlati dimek ♪
  16.      dímen  -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dim: dimni kanal; dimna cev, odprtina; dimne naprave / proti nebu se valijo dimni oblaki / filtriranje dimnih plinov / knjiž. hiš ni bilo mogoče razločiti v dimni dalji zamegljeni, motni ◊ agr. dimni generator priprava za pridobivanje dima za prekajevanje mesa; etn. dimna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; črna kuhinja; voj. dimna bomba bomba, napolnjena s snovjo, ki po eksploziji z izgorevanjem daje velike količine dima za maskiranje; dimna zavesa ozek in dolg oblak dima ali umetne megle za maskiranje ♪
  17.      dimenzíja  -e ž (ȋ) vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor, razsežnost: ploskev ima dve dimenziji, dolžino in širino / umetnik si prizadeva ustvariti na platnu iluzijo tretje dimenzije globine, plastičnosti / določiti, izmeriti dimenzije plavalnega bazena; kip zaradi prevelikih dimenzij ni primeren za zaprt prostor velikosti; pren., publ. pisatelj je dal delu potrebne človeške in družbene dimenzije; škandal je zavzel izredne dimenzije ◊ fiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas ♪
  18.      dímeter  -tra m (ȋ) lit. verz iz dveh enakih stopic: romanca v trohejskih dimetrih ♪
  19.      dímljenje  -a s (ȋ) glagolnik od dimiti: dimljenje klobas / dimljenje čebel / vzroki dimljenja pri dizlovih motorjih ♪
  20.      dímnat  -a -o prid. (ȋ) poln dima: dimnat prostor; še kazalcev ni mogel razločiti, tako je bilo dimnato // ki je iz dima: dimnate krogle eksplozij ♪
  21.      dímnica  -e ž (ȋ) 1. prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: vzeti gnjat iz dimnice; obesiti meso v dimnico 2. nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši: spati v dimnici; prostorna dimnica je bila pozimi prijetno topla ◊ žel. podaljšek kotla pri parni lokomotivi, v katerega vodijo cevi za odvajanje dima iz kurišča ♪
  22.      dímničen  -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na dimnico: dimnična hiša 2. dimniški: dimnična cev; dimnična vratca ♪
  23.      dímnik  -a m (ȋ) kanal za odvajanje dima: očistiti, omesti dimnik; iz dimnika se vali gost dim / dimnik slabo vleče ne odvaja dobro dima / nad strehami se dvigajo počrneli dimniki; visoki tovarniški dimniki; dimnik lokomotive ● iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano; se bo hitro pozabilo ♪
  24.      dimnjáča  -e ž (á) nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši; dimnica ♪
  25.      dimolóvec  -vca m (ọ̑) priprava na vrhu dimnika, ki zadržuje saje: z dimnika je odpadel dimolovec ♪

   9.123 9.148 9.173 9.198 9.223 9.248 9.273 9.298 9.323 9.348  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA