Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (8.226-8.250)



  1.      côfast  -a -o prid. (ó) ki ima cof ali cofe: cofasta blazina, kapa
  2.      côfek  -fka m (ō) manjšalnica od cof: blazina s pisanimi cofki
  3.      còk  medm. () posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: cok, cok, odmevajo koraki // posnema glas nekaterih ptic: cok cok cok, se oglašajo v vejah krivokljuni
  4.      còka  medm. () posnema glas pri težki, okorni hoji: začujejo se koraki vojakov: coka cok
  5.      còkate  medm. () posnema glas pri težki, enolični hoji: ves dan mora cokate cokate po trdi cesti / cokate cok
  6.      cókla  -e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju
  7.      cokotáti  -ám nedov.) dajati tleskajoče, zamolkle glasove: deževni curki cokotajo / cokotal sem po kamenju
  8.      cólen 1 -lna -o prid. (ọ̑) zastar. mitninski, carinski: skrivaj nositi kaj čez colno mejo / colne uredbe
  9.      cólen 2 -lna -o prid. (ọ̑) redko colski: colno merilo
  10.      còmp  medm. () posnema votlo odmevajoč glas pri težki, okorni hoji: comp, comp, comp, stopa medved po hosti
  11.      computer  -ja [kompjúter] m () elektr. (elektronski) računalnik: zmogljivost computerja
  12.      cóna  -e ž (ọ̑) zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, področje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona področje vojaških operacij / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave
  13.      còp  medm. () posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: hodil je s težkimi nogami: cop, cop; cop cop cop, teka otrok po sobi
  14.      copát  -a m () nav. mn. copata: hoditi v copatih; telovadni, teniški copati
  15.      copáta  -e ž () nav. mn. udobno obuvalo, navadno za doma: natakniti tople copate; gumijaste, klobučevinaste copate / kopalne, telovadne copate ∙ iron. žena ima moža pod copato mu ukazuje // nav. ed., iron. mož, ki se v vsem podreja ženi: v službi so se ga bali, doma pa je bil copata
  16.      copátar  -ja m () 1. izdelovalec copat: copatarji prodajajo na sejmu svoje izdelke // mož, ki se v vsem podreja ženi; copata: doma je velik copatar 2. ekspr. žival s širokimi, mehkimi šapami, zlasti medved
  17.      copátast  -a -o prid. () podoben copatam: copatast čevelj / ekspr. njegovi copatasti koraki so drseli po veži
  18.      copátek  -tka m () manjšalnica od copat: otrok naj bo v sobi v copatkih / ekspr. damski copatki s svilenimi čopkikor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom
  19.      copotánje  -a s () glagolnik od copotati: zbudilo ga je škripanje vrat in lahno copotanje / copotanje in ploskanje navzočih; copotanje cokel, konjskih kopit
  20.      cóprn  -a -o prid. (ọ̑) star. čarovniški: ne verjamem v njegove coprne moči
  21.      cópyright  -a [kopirajt] m (ọ̑) zal. izključna pravica za javno izkoriščanje avtorskega dela: poskrbeti za copyright // znamenje, žig v knjigi, ki opozarja na to pravico
  22.      córpus delícti  córpusa delícti tudi kórpus delíkti kórpusa delíkti [korpus delikti] m (ọ̑-) jur. predmet, ki izpričuje storitev kaznivega dejanja: policija je imela v rokah otipljiv corpus delicti
  23.      corrigénda  -génd [kori-] s mn. (ẹ̑) tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki
  24.      coupé  in kupé -ja [ku-] m (ẹ̑) osebni avtomobil, ki ima proti zadnjemu delu zelo znižano karoserijo: nesrečo je zakrivil voznik coupeja; neskl. pril.: karoserija za coupe izvedbo
  25.      crédo  tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo ∙ prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo

   8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA