Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (7.873-7.897)



  1.      brzoparílen  -lna -o prid. () ki je za hitro kuhanje ali parjenje: brzoparilni lonec
  2.      brzoparílnik  -a m () velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku; stolitrski brzoparilnik
  3.      brzopét  in brzopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ekspr. ki hitro teče: brzopeti zajec
  4.      brzopís  -a m () 1. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: uporabljati brzopis 2. zastar. stenografija
  5.      brzopísec  -sca m () 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: na dvoru so imeli spretne brzopisce 2. zastar. stenograf: brzopisec zapisuje pogovor
  6.      brzoplôven  in brzoplóven -vna -o prid. (ó; ọ̑) star. ki plove z veliko hitrostjo: brzoplovna ladja
  7.      brzoplóvka  -e ž (ọ̑) zastar. manjša ladja za hitro plovbo: gusarji so se bojevali na lahkih brzoplovkah
  8.      brzopotézen  -zna -o prid. (ẹ̑) šah. ki se izvaja s hitrimi, časovno omejenimi potezami: brzopotezni turnir; brzopotezno prvenstvo / naš najboljši brzopotezni igralec
  9.      brzostrélec  -lca m (ẹ̑) vojak, ki strelja z brzostrelnim orožjem: brzostrelci so se pognali v boj
  10.      brzostrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki je za hitro streljanje: sliši se drdranje brzostrelnih topov; brzostrelna puška; brzostrelno orožje / obsipali so jih z brzostrelnimi svinčenkami
  11.      brzostrélka  -e ž (ẹ̑) orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih: naperil je vanj brzostrelko; vojaki so oboroženi z brzostrelkami; pokosil jih je rafal iz brzostrelke
  12.      brzotiskálen  -lna -o prid. () tisk. ki je za avtomatsko tiskanje: brzotiskalni stroj
  13.      bŕzoturnír  -ja m (-í) šah. turnir, pri katerem je predpisana zelo hitra, časovno omejena igra: organizirati brzoturnir; mladinski brzoturnir za prvenstvo občine
  14.      bŕzovlák  -a m (-) potniški vlak s pospešeno hitrostjo in s postanki samo na važnejših postajah: brzovlak prihaja na prvi tir; uvedli so sezonski brzovlak
  15.      brzovôzen  in brzovózen -zna -o prid. (ó; ọ̄) ki se mora hitro prepeljati, zlasti po železnici: brzovozno blago / brzovozni tovorni list; brzovozna tarifa
  16.      bŕž  prisl. () 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: to reče in brž odide; brž razume; prinesi, pa brž; brž domov; brž, brž, čakajo te / glej, da se brž brž pobereš / pridi brž ko brž bržkobrž, na brž nabrž // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: brž potem je izginil; dežja ne bo tako brž 2. redko v neposredni bližini; tik: hišice so brž ob morju bŕž ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: brž ko bo mogoče, se vrni; brž ko so ladjo spravili v dok, so jo pregledali; obkolili so ga, brž ko so ga zagledali / odkrižaj se jih, brž ko bo mogoče kar najhitreje
  17.      bržíljka  -e ž () bot. bazilika, bažiljka: duh po bržiljki
  18.      bržóla  -e ž (ọ̑) pražen in dušen goveji zrezek: pripraviti bržolo / čebulna, garnirana bržola ♦ gastr. tržiške bržole koštrunovo ali ovčje meso v omaki z dodatkom krompirja // meso iz zgornjega dela govejega hrbta: želite bržolo ali stegno
  19.      búba 1 -e ž (ú) zool. žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko: izviti se iz bube; sviloprejkina buba; buba metulja; pren., ekspr. ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel
  20.      búbec  -bca m () nar. primorsko doraščajoča oseba moškega spola; fant: takšen bubec, pa se še podi z otroki
  21.      búbi  neskl. pril. () v zvezah: bubi frizura frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi; bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik; prisl.: ostriči na bubi
  22.      bucikáriti  -im nedov.) knjiž. loviti ribe s trnki iz bucik: otroci bucikarijo ob ribniku
  23.      búcikast  -a -o prid. () ekspr. podoben bucikini glavici: pogledala ga je s črnimi, bucikastimi očmi
  24.      búča  -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo ♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška ● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
  25.      bučáti  -ím nedov. (á í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju 2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada bučèč -éča -e: bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare

   7.748 7.773 7.798 7.823 7.848 7.873 7.898 7.923 7.948 7.973  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA