Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (7.826-7.850)


  1.      brônast  -a -o prid. (ó) 1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah ♦ arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi // po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje 2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov brônasto prisl.: bronasto rdeča zemlja; njena koža je bronasto zagorela ♪
  2.      bronastopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bronasto polt: bronastopolti delavci v pristanišču ♪
  3.      brónčen  -čna -o prid. (ọ̑) ki je iz bronse: brončni premaz; brončna barva; prim. bronsen ♪
  4.      brončén  -a -o prid. (ẹ̑) bronast, bronen: brončen kip; brončeno okrasje / njegov obraz je bil brončene barve ♪
  5.      bronén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz brona: bronena posoda, žica ♪
  6.      brónhij  tudi brónhus -a m (ọ̄; ọ̑) nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij; razširjenje, vnetje bronhijev ♪
  7.      brônolivár  -ja m (ȏ-á) livar, ki uliva bron: bronolivarji so presegli plan ♪
  8.      bronovína  -e ž (í) zlitina bakra in drugih kovin; bron: stražne stolpe so prekrili z bronovino // izdelki iz brona: v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine; starinska bronovina ♪
  9.      brónsa  in brónca in brónza -e ž (ọ̑) 1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem 2. zlitina bakra in drugih kovin; bron: kipci iz bronse // pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons ♪
  10.      brontozáver  -vra m (á) pal. orjaški izumrli plazilec iz skupine dinozavrov ♪
  11.      bróskva  -e ž (ọ̑) bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea ♪
  12.      bròšč  bróšča m (ȍ ọ́) 1. bot., navadno v zvezi barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum: barvilni brošč daje osem odtenkov rdeče barve 2. barvilo iz broščevih korenik: barvati z broščem ♪
  13.      bŕskav  -a -o prid. (r̄) ki (rad) brska: brskave kokoši / ekspr. brskav zgodovinar ♪
  14.      bŕsten  -tna -o prid. (ȓ; podpomen ŕ r̄) nanašajoč se na brst: brstna vejica ♦ bot. brstne luske luske, ki varujejo brste; um. brstni kapitel kapitel z okrasi v obliki brstov // nar. ki lepo in obilno raste; bujen: brstna trava; brstno žito; pren. brstna mladost ♪
  15.      brstéti  -ím nedov. (ẹ́ í) delati brste: drevje, vinska trta brsti / popki brstijo se že odpirajo; pren. v fantu brstijo nova čustva; deklica je že začela brsteti brstèč -éča -e: brsteči vinogradi; brsteče bukve ♪
  16.      brstíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brstič: brstični vrh ♦ vrtn. brstični ohrovt ohrovt, ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov ♪
  17.      bŕstnica  -e ž (ȓ) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo in liste, Cormophyta ♪
  18.      brucéla  -e ž (ẹ̑) biol. bakterija, ki povzroča brucelozo ♪
  19.      brucelóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza ♪
  20.      brúcmajór  -ja m (ȗ-ọ̑) žarg., šol. študent višjega letnika, ki pri brucovanju spremlja, vodi bruce ♪
  21.      bruhálen  -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča bruhanje: bruhalna sredstva ♪
  22.      bruhálnik  -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) geogr. kraški izvir, ki ob visoki podzemni vodi bruha: bruhalniki in požiralniki ♪
  23.      brúhati  -am nedov. (ū ȗ) 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan ♪
  24.      brúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe // s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo 2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe 3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta 4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh 5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar) ♪
  25.      brúmen  -mna -o prid., brúmnejši (ú ū) 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti brúmno prisl.: brumno živeti ♪

   7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA