Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (7.726-7.750)



  1.      brezstílen  -lna -o prid. () ki je brez značilnosti kakega stila: brezstilne hiše
  2.      brezstílnost  -i ž () lastnost, značilnost brezstilnega: brezstilnost stanovanjskih blokov
  3.      brezstrásten  -tna -o prid. (á ā) ki je brez strasti: brezstrastno dekle // neodvisen od čustev: brezstrasten kritik, zgodovinar / brezstrasten in neprodiren obraz; brezstrasten ton glasu brezstrástno prisl.: pisal je stvarno in brezstrastno
  4.      brezšíven  -vna -o prid. () metal., v zvezi brezšivna cev cev, ki ni varjena, ki je iz celega
  5.      brezštevílen  -lna -o prid. () ekspr. ki se ne da prešteti: vpitje brezštevilne množice; brezštevilne, utripajoče reklame
  6.      brezšúmen  -mna -o prid. (ū) knjiž. ki je brez šuma: brezšumen tek motorja / brezšumni koraki / noč je bila pokojna in brezšumna brezšúmno prisl.: brezšumno hoditi
  7.      breztákten  -tna -o prid. () ki je brez takta, olike: biti breztakten / breztaktno ravnanje
  8.      breztelésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez telesa, nesnoven: breztelesen duh; breztelesne sence // ki je brez občutka telesa: sproščen je, breztelesen; sam.: plesalka je bila nekaj breztelesnega
  9.      breztendénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez tendence: breztendenčna poezija, umetnost
  10.      breztéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je brez teže: prozorni in breztežni žarki // knjiž. zelo lahek: breztežen puh / njena breztežna in prozorna roka 2. breztežnosten: breztežni prostor / breztežno stanje
  11.      breztolážen  -žna -o prid. (ā) knjiž., redko ki ne tolaži: mir je bil breztolažen
  12.      brezúh  -a -o prid. ( ū) knjiž., redko ki je brez uhlja, uhljev: brezuh pes
  13.      brezúmen  -mna -o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen
  14.      brezúpen  -pna -o prid., brezúpnejši (ū ) ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj; brezupna ljubezen; njegova bolezen je brezupna; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne ∙ ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik brezúpno prisl.: brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala
  15.      brezuspéšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez uspeha: brezuspešen boj; tolažba je ostala brezuspešna; brezuspešno delo; brezuspešna prizadevanja; pogajanja so bila brezuspešna ♦ jur. brezuspešna izvršba brezuspéšno prisl.: brezuspešno iskati; brezuspešno je poskušal zaspati
  16.      brezustáven  -vna -o prid. (á) jur. ki je brez ustave: brezustavna doba; brezustavno stanje
  17.      brezvéjen  -jna -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez vej: obsekano, popolnoma brezvejno drevo
  18.      brezvéjnat  -a -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez vej: bukev z brezvejnatim deblom do polovice višine
  19.      brezvéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez vere, veroizpovedi: brezveren človek
  20.      brezvésten  -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄) 1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko 2. redko malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe
  21.      brezvéstnik  -a m (ẹ̑) star. brezvestnež: dobičkaželjni brezvestniki
  22.      brezvétrn  -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez vetra: brezvetrn dan; brezvetrn zrak; brezvetrna tišina noči brezvétrno prisl., v povedni rabi: bilo je brezvetrno
  23.      brezvéznik  -a m (ẹ̑) žarg. nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo ∙ žarg. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze
  24.      brezvôden  -dna -o prid. (ó) ki je brez vode, rek: brezvodna planjava, puščava
  25.      brezvóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek; postal je popolnoma brezvoljen; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost brezvóljno prisl.: brezvoljno se je lotil dela; brezvoljno se je prepustila njegovemu vodstvu

   7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA