Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (7.576-7.600)



  1.      bremeníti  -ím nedov. ( í) 1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati: plačevanje anuitet bremeni podjetja; nesamostojnost je bremenila našo preteklost / noče je bremeniti še s tako skrbjo ♦ ekon. izdatki za vojsko bremenijo državni proračun se plačujejo iz državnega proračuna 2. publ. obtoževati, dolžiti: obtožnica ga bremeni, da je vlomil; priča ga bremeni pomoči pri tatvini 3. zastar. ležati kot breme: dolg bremeni na zemljišču
  2.      bréncelj  -clja m (ẹ́) velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: brenclji brenčijo, pikajo; brenclji letajo okrog živine / brenclji so sitni
  3.      brenčáč  -a m (á) električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: prižiga se rdeča lučka in brenčač se oglaša
  4.      brenčálo  -a s (á) električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje brenčeč glas: signal z brenčalom
  5.      brenčàv  -áva -o prid. ( á) ki brenči: brenčave žuželke
  6.      brènk  brénka m ( ẹ́) glas strune ob trzljaju s prstom: zaslišal je brenk kitare; brenk in pisk / ob brenku zvonca je prišla odpirat // redko glas ob zadevanju kovinskih predmetov: razlegajo se brenki mečev ob oklepe
  7.      brénkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od brenkati: brenkanje na kitaro / brenkanje po klavirju
  8.      brénkati  -am nedov. (ẹ̑) 1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro // slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju 2. ekspr. govoriti, praviti: vedno nam brenka o tem ● ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno brenkajóč -a -e: tiho brenkajoč na plunko
  9.      brenkljáti  -ám nedov.) narahlo brenkati: brenkljal je na kitaro in mrmral napev / balalajke so brenkljale / slabš. venomer brenklja po klavirju igra nanj
  10.      brénta  -e ž (ẹ̑) visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko // slabš. debela ženska: kakšna brenta je!
  11.      breskovolísten  -tna -o prid. () bot., v zvezi breskovolistna dresen enoletni njivski plevel z listi, podobnimi breskovim, Polygonum persicaria
  12.      brést  in brèst brésta m (ẹ̄; ẹ́) listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesabot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra
  13.      bréstovec  -vca m (ẹ́) star. brest: senčnati, visoki brestovci
  14.      bréve  -a m (ẹ̑) rel. papeško pismo v manj slovesni obliki kot bula: izdati, prebrati breve
  15.      brez  predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. naskakovali so brez ozira na žrtve neglede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čajekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela ♦ ptt vzorec brez vrednosti 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal 3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti 4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike 5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh
  16.      brez...  predpona v sestavljenkah za izražanje odsotnosti, manjkanja tega, kar je pomen osnovne besede: brezalkoholen, brezatomski; brezbrežnost, brezdlak, brezsrajčnik, brezverec / brezsrčen
  17.      bréza  -e ž (ẹ́) 1. listnato drevo z belim lubjem: breze že zelenijo; bela breza; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič)bot. puhasta breza ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens 2. redko lisasta, marogasta krava: pase brezo in mavro
  18.      brezalkohólen  -lna -o prid. (ọ̑) ki je brez alkohola: brezalkoholne pijače; proizvodnja brezalkoholnega piva
  19.      brezbárven  -vna -o prid. () 1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom; brezbarvni plin; voda je brezbarvna; brezbarvno steklo // ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz; motne, brezbarvne oči 2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas; brezbarven začetek igre brezbárvno prisl.: vse vloge so bile podane brezbarvno
  20.      brezbárvje  -a s () knjiž., redko neizrazitost, enoličnost: brezbarvje stanovanjskih blokov
  21.      brezbárvnost  -i ž () lastnost, značilnost brezbarvnega: brezbarvnost stekla / brezbarvnost dramskih likov
  22.      brezbeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez besed: brezbesedni dogovor; brezbesedna molitev
  23.      brezbóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki taji, ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo 2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno brezbóžno prisl.: brezbožno govoriti
  24.      brezbrád  in brezbràd -áda -o prid. (; á) ki je brez brade: koščen, brezbrad starec / njegov zabuhli, brezbradi obraz / star. brezbrada mladina nedorasla, nezrela
  25.      brezbrámben  -bna -o prid. () knjiž. ki se ne more braniti: brezbrambna žrtev; letalski napad na brezbrambno prebivalstvo

   7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA