Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (7.176-7.200)


  1.      bírt  -a m (ȋ) pog. gostilničar, krčmar: vaški birti ♪
  2.      bíseksuálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) med. nagnjen k obema spoloma: biseksualen moški ♪
  3.      bíser  -a m (ȋ) 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin ♪
  4.      bíserast  -a -o prid. (ȋ) redko ki se lesketa kot biser: biseraste potne kaplje ♪
  5.      bíserček  -čka m (ȋ) manjšalnica od biser: ogrlica iz biserčkov; njeni zobje so kot biserčki / jo poznaš? To ti je biserček ♪
  6.      bíseren  -rna -o prid. (ȋ) 1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit; biserni uhani 2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk ● biserna poroka šestdesetletnica poroke ◊ tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti bíserno prisl.: biserno sijati; biserno beli zobje; biserno siva obleka ♪
  7.      bísernica  -e ž (ȋ) 1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica; školjka bisernica // redko biserovina: gumbi iz bisernice 2. muz. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico ◊ bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu ♪
  8.      bísernik  -a m (ȋ) um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami ◊ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis ♪
  9.      biseromášnik  -a m (ȃ) rel. duhovnik, ki je dosegel šestdeset let mašništva ♪
  10.      biserovína  -e ž (í) notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserovine; omara z vložki iz biserovine ♪
  11.      biserovínast  -a -o prid. (í) ki je iz biserovine: biserovinasti gumbi; nožiček z biserovinastim ročajem // ki se lesketa kot biserovina: biserovinasti kamni ♪
  12.      bísovnica  -e ž (ȋ) zool. žleza nekaterih školjk, ki izloča bisus ♪
  13.      bíster  -tra -o prid., bístrejši in bistréjši (í ȋ) 1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen 3. hiter, uren, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež ● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila bístro prisl.: bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari ♪
  14.      bístrica  -e ž (ȋ) knjiž. 1. reka ali potok, ki hitro teče: bistrica je živahno žuborela 2. redko prozorna, čista voda: prinesla je polno vedro bistrice ♪
  15.      bistríti  -ím nedov., bistrèn (ȋ í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave // delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo ● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja bistríti se postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale ♪
  16.      bistroglàv  in bistrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki je bistre glave: ta človek je premeten in bistroglav ♪
  17.      bistrogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki bistro, ostro gleda: bistrogled stražar; bistrogleda ptica roparica / bistrogled estet bistroumen ♪
  18.      bistroók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki bistro, dobro vidi: bistrooki jastreb // ki ima bistre, jasne oči: veselo, bistrooko dekle ♪
  19.      bistroúmen  -mna -o prid., bistroúmnejši (ú ū) ki je bistrega uma: bil je sloveč in bistroumen mož; bistroumen učenec / prepričal ga je na najbistroumnejši način; bistroumna opomba bistroúmno prisl.: vprašanje so zelo bistroumno rešili ♪
  20.      bistroúmiti  -im nedov. (ū ȗ) knjiž., ekspr. brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno: bistroumil je o nekaki obči človečnosti ♪
  21.      bistrovídec  -dca m (ȋ) kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride? ♪
  22.      bistrovíden  -dna -o prid. (í ȋ) redko ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh / preudaren in bistroviden mož ♪
  23.      bístven  -a -o prid., bístvenejši (ȋ) nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti; dotakniti se bistvenega problema šolstva; bistveni znaki bolezni; to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika; publ. zagrešil je bistveno napako veliko, hudo; bistvenejših posledic ni bilo večjih, pomembnejših bístveno prisl.: položaj se ni bistveno izboljšal; razmere so se bistveno spremenile; sam.: na konferenci niso sklenili nič bistvenega ♪
  24.      bistvogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) filoz. ki opazuje bistvo pojavov: bistvogledna metoda ♪
  25.      bísulfát  -a m (ȋ-ȃ) kem. kisla sol žveplove kisline; hidrogensulfat ♪

   7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA