Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (7.148-7.172)


  1.      bíokémičen  -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na kemične procese v organizmih: biokemični procesi; biokemične reakcije / biokemični laboratorij biokemijski ♪
  2.      bíokemíja  -e ž (ȋ-ȋ) veda o kemični sestavi in procesih v organizmih: dosežki sodobne biokemije ♪
  3.      bíokémik  -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki ♪
  4.      biológičen  -čna -o prid. (ọ́) star. biološki: biologična reakcija ♪
  5.      biológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za biologijo ♪
  6.      biologízem  -zma m (ȋ) biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci ♪
  7.      bíoluminiscénca  tudi bíoluminescénca -e ž (ȋ-ẹ̑) biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah ♪
  8.      bíomása  -e ž (ȋ-ȃ) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase ♪
  9.      bíometeorologíja  -e ž (ȋ-ȋ) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme: razvoj biometeorologije ♪
  10.      biometríja  -e ž (ȋ) statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov ♪
  11.      biónika  -e ž (ọ́) veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko ♪
  12.      biopsíja  -e ž (ȋ) med. preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa: izrezali so delček novotvorbe za biopsijo ♪
  13.      bíorítem  -tma m (ȋ-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem ♪
  14.      bioskóp  tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop ♪
  15.      bíotipologíja  -e ž (ȋ-ȋ) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov ♪
  16.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme ♪
  17.      bíplán  -a m (ȋ-ȃ) aer. letalo z dvojnimi krili; dvokrilnik: preizkušal je starinski biplan ♪
  18.      bípoláren  -rna -o prid. (ȋ-ȃ) elektr. ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni vod; pren. bipolarno tolmačenje problema ♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma ♪
  19.      birét  -a m (ẹ̑) trirogo obredno pokrivalo katoliških duhovnikov: župnik se je pokril s črnim biretom; rdeči kardinalski biret ♪
  20.      birìč  -íča m (ȉ í) 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh) ♪
  21.      bírmanec  -nca m (ȋ) rel. kdor je bil birman ali se pripravlja na birmo: birmanci stojijo pred cerkvijo; pouk za birmance / voščit mu je prišel njegov birmanec oseba, ki ji je bil za botra pri birmi ♪
  22.      bírmati  -am dov. in nedov. (ȋ) rel. podeliti zakrament birme: birmal ga je mariborski škof bírman -a -o: biti birman ♪
  23.      biró  -ja m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: prepisni, projektivni, turistični biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za tisk / oditi iz biroja 2. polit. vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek partijskega biroja / Informacijski biro komunističnih partij ♪
  24.      birokracíja  -e ž (ȋ) 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem ♪
  25.      birokrát  -a m (ȃ) 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom ♪

   7.023 7.048 7.073 7.098 7.123 7.148 7.173 7.198 7.223 7.248  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA