Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (7.126-7.150)



  1.      bím  in bìm medm. (; ) posnema visoki glas zvona: z zvonika zapoje: bim bim bim; Bim-bim, bim-bim! Jaz dan zvonim (O. Župančič) / bim bam bom; bim bom
  2.      bímetál  -a m (-) teh. kovinski trak iz dveh podolžno spojenih delov z različno razteznostjo: bimetal se krivi zdaj v eno, zdaj v drugo smer
  3.      bímetálen  -lna -o prid. (-) teh. ki je iz dveh kovin, dvokovinski: bimetalna plošča, žica
  4.      bímetalízem  -zma m (-) fin. denarni sistem, ki temelji na zlati in srebrni podlagi: odprava bimetalizma
  5.      bináren  -rna -o prid. () ki je iz dveh enot: binarni sistem ◊ biol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; mat. binaren ki ima za osnovo število dve, dvojiški; binarno število
  6.      bíngel bôngel  in bíngel bóngel [gǝl] medm. (-ō; -ọ̄) otr. posnema zvonjenje: zvončki pojejo: bingel bongel
  7.      bíngeljc  -a [gǝl] m () pog. kar visi, binglja: oder, okrašen z lampijončki, pisanimi bingeljci in zastavicami; kapuce z bingeljci
  8.      bíngeljček  -čka [gǝl] m () manjšalnica od bingeljc: lestenec s steklenimi bingeljčki
  9.      bínkošten  -tna -o prid. () nanašajoč se na binkošti: binkoštna nedelja / binkoštni praznikivrtn. binkoštni nagelj vrtni nagelj nizke rasti z dišečimi cveti raznih barv
  10.      bínkošti  -i ž mn. () v krščanstvu praznik, petdeseti dan po veliki noči: za binkošti je prišel domov; o binkoštih gre rž v klasje
  11.      binókel  -kla m (ọ́) star. daljnogled za obe očesi: gledati z binoklom; gledališki binokel kukalo
  12.      binokuláren  -rna -o prid. () teh. ki je za gledanje z obema očesoma, dvoočen: binokularni daljnogled, mikroskop ♦ biol. binokularno gledanje
  13.      binóm  -a m (ọ̑) mat. izraz, ki ima dva člena, dvočlenik: kubiranje binoma
  14.      bínormála  -e ž (-) geom. premica skozi točko prostorske krivulje, pravokotna na pritisnjeno ravnino v tej točki
  15.      bio...  ali bío... prvi del zloženk () nanašajoč se na življenje, živo bitje, živo sploh: biograf, biološki; biogen, biofizika, biokemik / mikrobiologija
  16.      bíobibliografíja  -e ž (-) biblio. biografski podatki o avtorju in seznam njegovih tiskanih del: sestaviti biobibliografijo
  17.      biocenóza  -e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija
  18.      bíoenergíja  -e ž (-) električna, magnetna energija, ki jo ima, oddaja organizem: zdraviti z bioenergijo
  19.      biogén  -a -o prid. (ẹ̑) biol. potreben za življenje: biogeni elementi / vpliv biogenih faktorjev na življenjske združbe // ki nastane, izvira iz živega
  20.      bíogenétičen  -čna -o prid. (-ẹ́) biol. biogenetski: osnovna biogenetična pravila
  21.      bíogenéza  -e ž (-ẹ̑) biol. nastanek in razvoj živega iz živega: zakonitosti biogeneze // teorija o tem nastanku: trditve biogeneze; pren., publ. biogeneza slovenskih zdravilišč je pomanjkljiva
  22.      bíogeografíja  -e ž (-) veda o geografski razširjenosti organizmov
  23.      bíokémičen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na kemične procese v organizmih: biokemični procesi; biokemične reakcije / biokemični laboratorij biokemijski
  24.      bíokemíja  -e ž (-) veda o kemični sestavi in procesih v organizmih: dosežki sodobne biokemije
  25.      bíokémik  -a m (-ẹ́) strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki

   7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA