Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (7.098-7.122)


  1.      bíčkar  -ja m (ȋ) nav. mn., bot., zool. enoceličarji, ki se gibljejo z bičkom, Flagellata: delitev bičkarjev ♪
  2.      bíčkast  -a -o prid. (ȋ) biol. ki ima biček, nitast izrastek: bičkaste celice / bičkast izrastek podoben bičku ♦ bot. bičkaste alge ♪
  3.      bíčnat  -a -o prid. (ȋ) ki je iz stebel bičkov: bičnat naslanjač / bičnato močvirje poraslo z bički ♪
  4.      bídermajer  -ja m (ȋ) um. srednjeevropski meščanski umetnostni slog v prvi polovici 19. stoletja: tipika bidermajerja / prodam uro — pristen bidermajer // doba tega sloga: v bidermajerju so močno gojili portretno slikarstvo; neskl. pril.: bidermajer šopek majhen šopek iz raznobarvnih rož ♪
  5.      bifé  -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem // miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja ♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo ♪
  6.      bífiláren  -rna -o prid. (ȋ-ȃ) teh. ki je na dveh nitih, dvoniten: bifilarno obešenje aparata ♦ elektr. bifilarno navitje navitje, pri katerem sta vzporedno naviti dovodna in odvodna žica ♪
  7.      bífokálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) fiz. ki ima dve gorišči: bifokalna stekla naočnikov ♪
  8.      biftek  tudi beefsteak -a [bíftek] m (ȋ) na hitro opečen goveji zrezek: speči biftek; biftek z jajcem ♦ gastr. tatarski biftek iz zmletega surovega govejega mesa, začinjenega z devetimi začimbami ♪
  9.      bigámen  -mna -o prid. (á) ki živi v bigamiji: bigamen moški ♪
  10.      bigóten  in bigôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. pobožnjaški, licemerski: bigotna ženska ♪
  11.      bìk  bíka m (ȉ í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo ∙ pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš! ◊ astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus ♪
  12.      bikàn  -ána m (ȁ á) ekspr. zelo močen in orjaški moški: kdo bi bil kos takemu bikanu! ♪
  13.      bíkarbonát  -a m (ȋ-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline; hidrogenkarbonat: amonijev, kalcijev bikarbonat; natrijev bikarbonat ♪
  14.      bíkóničen  -čna -o prid. (ȋ-ọ́) arheol. ki ima obliko dvojnega stožca: bikonična vaza ♪
  15.      bíkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na bike: bikova koža / človek z bikovim vratom bikovskim ♪
  16.      bíkovka  -e ž (í) močen korobač iz posušene bikove kite: bikovka jim je padala po hrbtu; pretepsti z bikovko / umrla je za posledicami bikovke ♪
  17.      bíkvadráten  -tna -o prid. (ȋ-ȃ) mat. ki je četrte stopnje: bikvadratni koren; bikvadratna enačba ♪
  18.      bíl  -à -ó in -ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; raba peša, razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v skupščini je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil 2. od nedovršnih glagolov, redko izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti sem, bi ♪
  19.      bílabiálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) lingv. ki se tvori z obema ustnicama, dvoustničen: bilabialni soglasnik ♪
  20.      bilancíst  -a m (ȋ) uslužbenec, ki dela, sestavlja bilanco: delovno mesto knjigovodje bilancista ♪
  21.      bílaterálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) obojestranski, dvostranski: bilateralen dogovor; državnika sta govorila o bilateralnih odnosih med deželama; bilateralni pogovori; bilateralna pogodba bílaterálno prisl.: bilateralno simetričen ♪
  22.      bílčica  -e ž (ȋ) bilkica ♪
  23.      bilína  -e ž (ȋ) lit. ruska epska ljudska pesem o junakih: pevci bilin ♪
  24.      bílingvístičen  -čna -o prid. (ȋ-í) ki zna in redno uporablja dva jezika; dvojezičen: bilingvističen pisatelj / bilingvistična šola ♪
  25.      bílje  bílj ž mn. (ȋ ȋ) nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar) ♪

   6.973 6.998 7.023 7.048 7.073 7.098 7.123 7.148 7.173 7.198  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA