Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (7.001-7.025)



  1.      belolás  in belolàs -ása -o prid. (; á) ki ima bele, sive lase: belolas starec / bil je tršat, belolas fant svetlolas
  2.      beloláska  -e ž () ženska, ki ima bele, svetle lase
  3.      belolíčen  -čna -o prid. ( ) ki ima bela lica: belolične deklice
  4.      belonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bele noge: belonoga žival
  5.      belopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bele polti: belopolto in črnsko prebivalstvo / bila je svetlolasa in izredno belopolta
  6.      belopŕs  -a -o prid. ( ) knjiž. ki ima bele prsi: beloprsa žena / beloprse lastovke
  7.      belorép  in belorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ki ima bel rep: belorepa žival
  8.      belorítec  -tca m () zool., navadno v zvezi lunj beloritec ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus
  9.      belorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele roke: beloroka boginja // nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda
  10.      belorún  -a -o prid. ( ū) knjiž. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca
  11.      belozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele zobe: bil je črnolas in belozob fant; belozob merjasec
  12.      bel paése  bel paésa [-ez-] m (ẹ̑) gastr. mehki sir v obliki manjšega hlebca z okusom po surovem maslu: rezina bel paesa
  13.      belúga  -e ž (ú) zool. zelo velika riba, ki živi zlasti v Črnem in Kaspijskem morju, Huso huso: kaviar iz iker beluge
  14.      belúš  -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
  15.      belúšev  -a -o (ú) pridevnik od beluš: beluševi vršički, dušeni na maslu
  16.      bencín  -a m () vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina ∙ pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijačefarm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto
  17.      bencinométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava, ki kaže količino bencina v rezervoarju ali toka bencina v ceveh: vgraditi nov bencinometer
  18.      bencínov  -a -o prid. () bencinski: bencinovi hlapi
  19.      benediktínec  -nca m () 1. menih reda sv. Benedikta: cerkev benediktincev 2. francoski zeliščni liker zlato rumene barve: kozarček žlahtnega benediktinca
  20.      benefícij  -a m (í) 1. rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti beneficij; bogat beneficij 2. knjiž. ugodnost, prednost: podjetje ne uživa nobenih komunalnih beneficijev
  21.      bentál  in béntal -a m (; ẹ̑) biol. morsko ali jezersko dno kot življenjski prostor organizmov: značilnosti živali v bentalu
  22.      bentonít  -a m () min. glina, ki z vodo močno nabrekne in se uporablja zlasti kot belilo v kemični industriji: odkrili so nova nahajališča bentonita
  23.      béntos  -a m (ẹ̑) biol. združba organizmov, ki živijo na morskem ali jezerskem dnu: raziskovanje bentosa
  24.      bénz...  prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzaldehid
  25.      bénzaldehíd  -a m (ẹ̑-) kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav

   6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA