Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (6.976-7.000)



  1.      belíčnik  -a m () 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov
  2.      belíčnost  -i ž () biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste; albinizem: delna, popolna beličnost
  3.      belílnica  -e ž () tovarniški obrat za beljenje (tkanin): tovarna gradi novo belilnico / belilnice in barvarne
  4.      belílo  -a s (í) 1. belo barvilo: prekriti z belilom ♦ kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo 2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase; proizvodnja belil
  5.      belíti 1 in béliti -im nedov. ( ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše
  6.      belíti 2 in béliti -im nedov. ( ẹ́) dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami ∙ ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim
  7.      belják  -a m (á) 1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov 2. redko beljakovina: mlečni beljak 3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki
  8.      beljakovína  -e ž (í) biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin
  9.      beljakovínast  -a -o prid. (í) 1. podoben beljakovini: beljakovinasta tekočina 2. redko beljakovinski: beljakovinasta hrana
  10.      bélka  -e [za žival tudi k] ž (ẹ̑) 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko ◊ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus
  11.      bélkast  -a -o [lk in k] prid. (ẹ̑) ki ni popolnoma bel: steber belkastega dima; belkasti lasje; belkast oblak; plašč belkaste barve bélkasto prisl.: belkasto rumena ali belkastorumena slonovina
  12.      belo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na bel: belodlak, belokožec; belogardist, belokranjski
  13.      belobrád  in belobràd -áda -o prid. (; á) ki ima belo, sivo brado: star belobrad možakar
  14.      belobŕk  -a -o prid. ( ) ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico
  15.      belocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima bel cvet: velike zaplate belocvetnih marjetic
  16.      belodlák  in belodlàk -áka -o prid. (; á) ki ima belo dlako: belodlak pes
  17.      belogardíst  -a m () med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik bele garde v Sloveniji: Rupnikovi belogardisti; zločini belogardistov // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik bele garde: boji med belogardisti in rdečearmejci
  18.      belogardízem  -zma m () protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: izdajalski belogardizem; pojav belogardizma na Slovenskem // protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem
  19.      beloglàv  in belogláv -áva -o prid. ( á; ) ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas; beloglav starec sivolaszool. beloglavi jastreb
  20.      beloglávka  -e ž () ženska, ki ima bele, svetle lase: modrooka beloglavka
  21.      belogrív  -a -o prid. ( ) ki ima belo grivo: belogriv konj; pren. belogrivi morski valovi
  22.      belogrúd  -a -o prid. ( ū) pesn. ki ima bele grudi: belogrudo dekle / belogrudi labodi
  23.      belohláčnik  -a m () ekspr. kdor nosi bele hlače: mali belohlačniki
  24.      belokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je bele kože: na plantaži delajo črnokožni in belokožni delavci
  25.      belokríl  -a -o prid. ( ) knjiž. ki ima bela krila: nad vodo krožijo belokrili galebi

   6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA