Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (6.948-6.972)


  1.      bédnost  -i ž (ẹ́) značilnost bednega: bednost zaslužka / bednost takih izgovorov / spregledal je njegovo moralno bednost // redko beda: pogreznil se je v brezmejno bednost ♪
  2.      bedràt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima debela stegna: Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata (Prežihov) ♪
  3.      bêdrnat  -a -o in bedrnàt -áta -o prid. (ē; ȁ ā) ki ima debela stegna: bedrnato dekle ♪
  4.      beduín  -a m (ȋ) arabski nomad v severni Afriki: puščavski beduini ♪
  5.      bég 2 -a m (ẹ̑) zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik: muslimanski begi so si razdelili zemljo; okruten beg / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Skender beg ♪
  6.      begálnica  -e ž (ȃ) čeb. priprava, ki omogoča čebelam odlet iz panja, vrnitve pa ne ♪
  7.      bégati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami begajóč -a -e: begajoč pogled ♪
  8.      bégavec  -vca m (ẹ̄) otrok, mladostnik, ki večkrat pobegne od doma ali iz vzgojnega zavoda: ta gojenec je izrazit begavec; begavca so kmalu vrnili staršem ♪
  9.      begína  -e ž (ȋ) v Belgiji in v Holandiji članica ženskim redovnim družbam podobne skupnosti ♪
  10.      begónija  -e ž (ọ́) vrtna ali sobna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti: cvetoča begonija ♦ vrtn. gomoljasta, kraljevska begonija ♪
  11.      begôten  -tna -o prid. (ó) pesn. 1. kratkotrajen, bežen: begoten pogled, privid, trenutek; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj 2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje; tek begotnih let // ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici begôtno prisl.: oči so mu begotno obstale na njej ♪
  12.      begún  -a m (ȗ) star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje ♪
  13.      begúnec  -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter // kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil ♪
  14.      behaviorízem  -zma [bihevjo-] m (ȋ) psih. ameriška psihološka smer, ki proučuje človeka iz njegovega obnašanja in ravnanja: pristaš behaviorizma ♪
  15.      béj  -a m (ẹ̑) 1. zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik; beg: turški beji 2. nekdaj vladar Tunisa ♪
  16.      beketàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki beketa: beketave ovce ♪
  17.      bél  -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. črn: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje 2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve // ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan 3. redko nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje 4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji ● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči ◊ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, cinka in svinca; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; bela uš bélo prisl.: belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen ∙ belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem béli -a -o sam.: beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki ♪
  18.      belačíca  -e ž (í) nar. belokranjsko ženska, ki beli, lička koruzo ♪
  19.      belcánto  tudi belkánto -a [-lka-] m (ȃ) muz. italijanski način petja s poudarkom na lepoti tona: mojster južnjaškega belcanta; neskl. pril.: peti v belcanto slogu ♪
  20.      bélcen  -a -o [lcǝn tudi u̯cǝn] prid. (ẹ̑) ljubk. bel: belceni labodki; belcena roka ♪
  21.      bélček  -čka [tudi u̯č] m (ẹ̑) 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo ♪
  22.      beléti  -ím nedov., béli (ẹ́ í) postajati bel, svetel: lasje mu že belijo; oblaki so beleli in naznanjali zarjo // pesn. belo se odražati, bleščati se: sneg je belel v soncu ♪
  23.      beléžka  -e ž (ẹ̑) 1. kratek zapisek, opomba: delati si beležke; stenografska beležka / beležka o ruski književnosti 2. beležnica: zapisovati si rede v beležko ♪
  24.      bélgijec  -jca m (ẹ́) pog. belgijski konj: plemenski belgijec ♪
  25.      belíca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho ◊ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica ♪

   6.823 6.848 6.873 6.898 6.923 6.948 6.973 6.998 7.023 7.048  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA