Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ki (6.851-6.875) 
- baréžast -a -o prid. (ẹ̑) tekst. ki je iz bareža: barežasta obleka ♪
- bárhant tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant; bluza iz barhanta ♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat ♪
- bárhantast -a -o prid. (á) ki je iz barhanta: barhantasta obleka ♪
- barígla -e ž (ȋ) 1. lesen ročni sodček: ponudil mu je požirek iz barigle; prinesli so malico z bariglo vina 2. sod, ki drži približno 600 litrov: na vozu je peljal dve barigli vina ♪
- bárijev -a -o prid. (á) nanašajoč se na barij: barijev hidroksid; barijev sulfat; barijeve spojine ♦ med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi ♪
- bárin -a m (ȃ) v carski Rusiji zemljiški gospod: njegov oče je bil barin starega kova ♪
- barírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin., v zvezi barirani ček ček, ki se ne sme izplačati v gotovini, marveč le v brezgotovinskem obračunu ♪
- barisfêra -e ž (ȇ) geol. plast zemeljske oble, ki leži pod litosfero ♪
- barístka -e ž (ȋ) gost. strokovnjakinja za pripravo mešanih pijač v baru: baristka je pripravila dober cocktail ♪
- baríten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na barit: baritna ploščica ◊ grad. baritni beton beton, ki mu je dodan barit; kem. baritno belilo bela pigmentna barva; papir. baritni papir zelo bel brezlesni papir za ofsetni tisk ali fotografije ♪
- báriton -a m (ȃ) moški glas med tenorjem in basom: poje bariton; dramatski bariton // nav. mn., žarg. baritonist: nastopali so lirični baritoni ♪
- baritoníst -a m (ȋ) kdor poje bariton: gostuje baritonist mariborske opere; pevski zbor išče basiste in baritoniste ♪
- bárje -a s (ȃ) močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje ♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem ♪
- bárjevec -vca m (ā) petr. rjavi železovec, ki nastaja v barjih ♪
- barkaróla -e ž (ọ̑) pesem beneških gondoljerjev: zvoki barkarole // skladba v ritmu take pesmi: zaigrati barkarolo ♪
- barográf -a m (ȃ) meteor. priprava, ki stalno zapisuje zračni pritisk ♪
- barók -a m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom: elementi baroka v arhitekturi; barok v glasbi, v literaturi / razstava baroka baročnih del // doba tega sloga: pozni barok ♪
- barón -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno / baron Žiga Zois 2. redko gospodarski mogotec: industrijski baroni 3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega ♪
- barónček -čka m (ọ̑) 1. baronov sin: mladi baronček 2. iron. baron: ti grofički in barončki ♪
- barónstvo -a s (ọ̑) baronski naslov: dobiti baronstvo ♪
- bárva -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva /
tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami
negativno ◊ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
- barválen -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za barvanje: barvalni stroj; vreči usnje v barvalno kad ♪
- bárvar -ja m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem: barvar porcelana, tekstila; barvar in ličar 2. lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi ♪
- barvárna -e ž (ȃ) barvarska delavnica: barvarno so postavili k vodi // barvarski obrat v tovarni: v barvarni in v tkalnici imajo enake norme ♪
- bárvast -a -o prid. (ȃ) 1. ki vsebuje barvo; barven: barvasti svinčniki; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvasta metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvast posnetek; barvasta fotografija 2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir; barvasta tkanina; barvasto steklo ♪
6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 
