Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (6.648-6.672)



  1.      avantgárda  -e ž () 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda
  2.      avantgardíst  -a m () kdor si prizadeva za uveljavitev nove smeri, zlasti v umetnosti: v začetku svojega gledališkega udejstvovanja je bil avantgardist; filmski, glasbeni avantgardist
  3.      avanturíst  -a m () kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist
  4.      avanturístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avanturiste ali avanturizem, pustolovski: avanturistični nagibi; bil je avanturistična narava / avanturistični roman / načrti so bili nerealni in avanturistični; avanturistična politika
  5.      avdícija  -e ž (í) preizkusni nastop igralca, pevca, glasbenika pred komisijo: kandidat je dobro opravil avdicijo; pevce so izbrali na posebni avdiciji; avdicija radijskih napovedovalcev
  6.      ávdion  -a m () elektr. radijski sprejemnik z eno elektronko
  7.      ávdiovizuálen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na dojemanje z vidom in sluhom: avdiovizualni pripomočki v šoli / za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo
  8.      avditíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na sluh, slušen: avditivna sposobnost / avditivni in vizualni učni pripomočki / avditivni tip človeka tip človeka, ki si posebno dobro zapomni to, kar sliši
  9.      avdítor  -ja m () cerkveni preiskovalni sodnik: imenovan je bil za avditorja // v stari Avstriji vojaški preiskovalni sodnik: vojaško službo je opravljal kot avditor
  10.      avditórij  -a m (ọ́) prostor za poslušalce: občinstvo je zasedlo ves avditorij opere; gledališki avditorij; avditorij za koncertne nastope / v programu je gradnja mestnega avditorija // poslušalci v tem prostoru, poslušalstvo: avditorij je navdušeno ploskal; nastopati pred kritičnim avditorijem / predavati velikemu avditoriju
  11.      averoízem  -zma m () filoz. srednjeveška arabska filozofska smer, ki odreka duši nesmrtnost: seznanil se je z arabsko filozofijo in je širil averoizem
  12.      avgmènt  -ênta m ( é) lingv. predpona oblike preteklega časa v nekaterih starih jezikih: avgment e v grškem aoristu
  13.      avgmentatív  -a m () lingv. beseda, ki izraža povečanje
  14.      avgúr  -ja tudi ávgur -a m (ū; ) pri starih Rimljanih svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo: avgur mu je napovedal srečno bodočnost; antični avgurji; pren., slabš. politični avgurji
  15.      avgústa  -e ž () zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej
  16.      avgústov  -a -o prid. () avgustovski: bil je vroč avgustov dan; avgustovo sonce
  17.      avguštinízem  in avgustinízem -zma m () filoz. filozofska smer, ki izhaja iz naukov sv. Avguština
  18.      aviácija  -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo: civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic // voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: jugoslovanska aviacija in mornarica; oficir pri aviaciji
  19.      aviátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aviatike ali aviatiko; letalski: aviatična šola / aviatični inštitut
  20.      aviátik  -a m (á) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom; letalec: nekdanji aviatik // kdor je v letalski službi
  21.      àvirulénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) med. ki ni sposoben povzročiti bolezen: avirulentni mikrobi
  22.      avíza  -e ž () knjiž. sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu: poslati, prejeti avizo ♦ žel. obvestilo naslovniku o prispeli pošiljki; telefonsko ali brzojavno obvestilo, da je vlak odpeljal s postaje
  23.      avizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. obvestiti, opozoriti: aviziral sem ga pravočasno ♦ žel. avizirati odhod vlaka telefonsko ali brzojavno sporočiti avizíran -a -o: potniki so bili o nevarnosti avizirani
  24.      avízo  -a m () knjiž. sporočilo, obvestilo, navadno o poslanem blagu: dostaviti avizo ◊ fin. menični avizo; rad. avizo uvodna glasba h kaki redno ponavljajoči se oddaji
  25.      avksín  -a m () biol. snov, ki pospešuje večanje rastlinskih celic: naravni, umetni avksin

   6.523 6.548 6.573 6.598 6.623 6.648 6.673 6.698 6.723 6.748  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA