Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (6.523-6.547)



  1.      árijec  -jca m (á) 1. lingv. kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev 2. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec
  2.      ariózen  -zna -o prid. (ọ̑) muz. speven na način, ki je med recitativom in arijo: v njegovi operi prevladuje ariozni element; ariozni monolog v prvem dejanju
  3.      aristokracíja  -e ž () v razredni družbi plemiči, plemstvo: angleška aristokracija // skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija
  4.      aristokrát  -a m () v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat
  5.      aristokrátičen  -čna -o prid. (á) aristokratski: novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz
  6.      aristokratíja  -e ž () pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast
  7.      aristokrátka  -e ž () pripadnica aristokracije, plemkinja: oženil se je z aristokratko
  8.      aristokrátstvo  -a s () lastnosti, značilnosti aristokratov: sovražila je njegovo aristokratstvo / ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom / postavljal se je s svojim aristokratstvom aristokratskim rodom, položajem; pren. aristokratstvo duha
  9.      aristotélik  -a m (ẹ̄) filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: arabski, krščanski aristoteliki
  10.      aristotelízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: utemeljitelj arabskega aristotelizma
  11.      aristótelovec  -vca m (ọ̄) filoz. aristotelik: arabski aristotelovci
  12.      aritmétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na aritmetiko, računski: aritmetična operacija / danes pišejo aritmetično nalogo ♦ mat. aritmetična sredina vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti; aritmetično zaporedje zaporedje, pri katerem je razlika med dvema zaporednima členoma stalna
  13.      aritmetizírati  -am dov. in nedov. () mat. dati čemu aritmetično obliko: aritmetizirati geometrijski izrek
  14.      àrítmičen  -čna -o prid. (-í) ki ni ritmičen: aritmičen ples ♦ med. utrip žile je aritmičen neenakomeren, nepravilen
  15.      arkáda  -e ž () 1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu // mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami 2. šport. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado
  16.      arkatúra  -e ž () um. slepi arkadni loki na polstebrih
  17.      armáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na armado: armadni štab; armadne enote; armadno povelje ♦ voj. armadni general najvišji generalski čin v nekaterih državah
  18.      armatúra  -e ž () 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami ♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature
  19.      ármija  -e ž (á) nav. ed., publ. oborožene sile države; armada: stopiti v armijo ♦ voj. general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala
  20.      armírati  -am nedov. in dov. () ojačevati z vložki, navadno železnimi: v celoti armirati omet; armirati nosilni steber; armirati steklo armíran -a -o: elektr. armirana izolirna cev jeklena cev za električne instalacije; grad. zgradba iz armiranega betona; armirana konstrukcija
  21.      aróma  -e ž (ọ̑) prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro aromo; izboljšati aromo cigarete; vanilijeva aroma; aroma ananasa; aroma črne kave // snov, ki daje prijeten, plemenit vonj; aromat: sladoledu dodajajo različne arome
  22.      aromát  -a m () snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: dodati pijači aromat // zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž
  23.      aromátičen  -čna -o prid. (á) ki ima prijeten, plemenit vonj: aromatičen čaj; aromatična pijača / aromatično cvetje kamilic
  24.      arondácija  -e ž (á) zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje; razpravljati o arondaciji; arondacija kmetijskih obdelovalnih površin
  25.      artefákt  -a m () arheol. ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe: zbirka najdenih artefaktov; kamniti artefakti; koliščarski artefakti; artefakt iz kosti

   6.398 6.423 6.448 6.473 6.498 6.523 6.548 6.573 6.598 6.623  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA