Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (6.498-6.522)



  1.      árbiter  -tra m () 1. jur. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra; občasni, stalni arbiter 2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik; nastopa kot kulturni arbiter
  2.      àreligiózen  -zna -o prid. (-ọ̑) ki nima religije, brezveren: biti areligiozen / areligiozna vzgoja
  3.      aréna  -e ž (ẹ̑) 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja ◊ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
  4.      argonávt  -a m () nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo
  5.      argumentíranje  -a s () glagolnik od argumentirati: s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen
  6.      arháičen  -čna -o prid. (á) 1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino // ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi 2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost
  7.      arháičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost arhaičnega: arhaičnost v besedi in obliki
  8.      arhaízem  -zma m () starinska značilnost: arhaizem stavbe // lingv. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi
  9.      arhegónij  -a m (ọ́) bot. rastlinski ženski spolni organ
  10.      arheologíja  -e ž () znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija
  11.      arheológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za arheologijo
  12.      arhidiakonát  -a m () upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
  13.      arhiepískop  -a m () v vzhodni cerkvi predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij
  14.      Arhimédov  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, oporateh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej
  15.      arhipelág  tudi arhipélag -a m (; ẹ̑) geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vred: grški arhipelag; otok azijskega arhipelaga
  16.      arhiprézbiter  -ja m (ẹ̑) rel. naslov za duhovnika, ki mu je poverjeno častno vodstvo cerkvene slovesnosti
  17.      arhitékt  -a m (ẹ̑) strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist
  18.      arhitéktka  -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja za arhitekturo
  19.      arhitektúra  -e ž () 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline // veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe
  20.      arhív  -a m () zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; pregledati in urediti arhiv; državni, šolski, zasebni arhiv / filmski arhiv zvitki filmskih trakov // prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv / Mestni arhiv
  21.      arhiválen  -lna -o prid. () arhivski: uporabljati arhivalne vire; razstavljati arhivalno in stvarno gradivo o razvoju in delu šol
  22.      arhiválije  -lij ž mn.) knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije; pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije; še ne dovolj raziskane arhivalije
  23.      arhivár  -ja m (á) strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja; arhivar časopisnega podjetja; društvo arhivarjev / filmski arhivar ♦ biblio. arhivski uslužbenec z visoko izobrazbo
  24.      arhivólta  -e ž (ọ̑) arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: arhivolta nad romanskim portalom
  25.      árhont  -a m () pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi

   6.373 6.398 6.423 6.448 6.473 6.498 6.523 6.548 6.573 6.598  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA