Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (6.473-6.497)



  1.      apogéj  -a m (ẹ̑) astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju; umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto
  2.      apokalíptičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče // knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve
  3.      àpolítičen  -čna -o prid. (-í) ki se ne zanima za politiko: izrazito apolitičen človek / klub je bil apolitičen; njegova apolitična narava; njihovo stališče je apolitično
  4.      apologét  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti; spadal je med apologete kapitalizma; apologet krščanstva ♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo
  5.      apologétika  -e ž (ẹ́) veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: apologetika in dogmatika / predaval je apologetiko; pren. apologetika kapitalističnega sistema
  6.      apólon  -a m (ọ̑) zool. dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo
  7.      aporíja  -e ž () filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi
  8.      apórt  -a m (ọ̑) 1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu 2. zlasti v kapitalistični ekonomiki naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja
  9.      aposiopéza  -e ž (ẹ̑) lit. opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk: med govorniškimi figurami je največkrat uporabljal aposiopezo
  10.      apóstol  -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru
  11.      apostróf  -a m (ọ̑) lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj
  12.      apoteóza  -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja
  13.      apozícija  -e ž (í) lingv. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek
  14.      apretúra  -e ž () 1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila // sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture 2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture
  15.      apríl  -a m () četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila // v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
  16.      aprióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema; apriorne in izkustvene metode; njihova trditev je apriorna
  17.      apriorístičen  -čna -o prid. (í) ki ne upošteva izkustva: apriorističen odnos do stvarnosti; aprioristični predsodki; zavzemati aprioristično stališče apriorístično prisl.: sodil je aprioristično
  18.      apriorízem  -zma m () aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritikifiloz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva
  19.      aproksimácija  -e ž (á) knjiž. približna ocenitev, približno ocenjevanje: statistična aproksimacija; metoda sukcesivne aproksimacije ♦ mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti
  20.      aproksimatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na aproksimacijo, približen: izdelali so aproksimativni predračun vseh stroškov; podatki so samo aproksimativni; aproksimativna vrednost
  21.      aprovizácija  -e ž (á) 1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom // pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano 2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo
  22.      ára  -e ž (á) znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena: dati, plačati, vzeti aro; vrniti dvojno aro; ara za njivo; pet tisoč dinarjev are
  23.      arabéska  -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli ◊ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska
  24.      arábščina  -e ž () arabski jezik: prevajati iz arabščine
  25.      arašíd  -a m () nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki: gojiti arašide; jesti, luščiti arašide

   6.348 6.373 6.398 6.423 6.448 6.473 6.498 6.523 6.548 6.573  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA