Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (6.323-6.347)


  1.      analogíja  -e ž (ȋ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji ♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika ♪
  2.      anamnéstičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na anamnezo: bolnikovi anamnestični podatki / anamnestični podatki o obtožencu ♪
  3.      anamnéza  -e ž (ẹ̑) med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza ◊ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; jur. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti ♪
  4.      ánanas  -a m (ȃ) tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa; nikoli prej ni jedla ananasa; neskl. pril.: ananas liker ♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu ♪
  5.      anarhízem  -zma m (ȋ) nazor, gibanje, ki ne priznava avtoritete in družbene ureditve: anarhizem in nihilizem; malomeščanski anarhizem ♪
  6.      anarhoíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž. ki teži, se nagiba k anarhiji: anarhoidna gledališka politika; anarhoidno pojmovanje demokracije ♪
  7.      anárhoindividualístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki se nagiba k anarhiji in poudarja vlogo posameznika: anarhoindividualistični politični nazori ekspresionistov; anarhoindividualistično gledanje na stvari ♪
  8.      anárhosindikalízem  -zma m (ȃ-ȋ) polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemal se je za anarhosindikalizem ♪
  9.      anastátičen  -čna -o prid. (á) tisk., nekdaj nanašajoč se na prenos originala na litografski kamen brez fotografiranja: anastatični ponatis ♪
  10.      anastigmát  -a m (ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez astigmatizma ♪
  11.      anatómičen  -čna -o prid. (ọ́) star. anatomski: anatomični ustroj roke ♪
  12.      anatomíja  -e ž (ȋ) veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije // zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe ◊ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov ♪
  13.      anatómka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za anatomijo ♪
  14.      andragógika  -e ž (ọ́) veda o vzgajanju in izobraževanju odraslih: predavanja temeljijo na izsledkih andragogike; ustanovili so katedro za andragogiko ♪
  15.      andromaníja  -e ž (ȋ) med. bolezensko povečana spolna sla žensk po moških; nimfomanija: trpi za andromanijo ♪
  16.      anéks  -a m (ẹ̑) knjiž. priloga k spisu ali pogodbi; dodatek, priključek: izdaja ima tudi tekstnokritični aneks; aneks konvencije o cestnem prometu; aneks memoranduma // redko prizidek: aneks k valjarniški lopi ♪
  17.      aneksíja  -e ž (ȋ) nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev: izvesti aneksijo; italijanska aneksija; aneksija Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski; aneksija k Nemčiji ♪
  18.      aneksionístičen  -čna -o prid. (í) ki je usmerjen, ki teži k aneksiji: aneksionistični cilji; aneksionistična politika; aneksionistična stranka ♪
  19.      anémičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik; postati anemičen // knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične ♪
  20.      anemíja  -e ž (ȋ) med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost: kronična, prirojena anemija; znaki anemije; pren. anemija povojne dramatike ♪
  21.      anemométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje hitrosti in smeri vetra: radarski anemometer ♪
  22.      anergíja  -e ž (ȋ) fiz. del energije, ki se v tehnični napravi ne da izkoristiti za opravljanje dela: energijo delimo v eksergijo in anergijo ♪
  23.      angažírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču 2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj ♦ ekon. angažirati kredit // publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad angažírati se 1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju 2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo 3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček angažíran -a -o: angažiran v operi; družbeno angažirana literatura ♪
  24.      ángel  -a m (á) 1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn. angel miru; angel smrti smrt / angel iz belega marmorja 2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj ♪
  25.      ángelc  -a m (á) star. angel, angelček: krilati, nebeški angelci; ekspr. vino je dobro, da bi ga angelci pili zelo dobro ♪

   6.198 6.223 6.248 6.273 6.298 6.323 6.348 6.373 6.398 6.423  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA