Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (6.273-6.297)


  1.      amfíbija  -e ž (í) 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi ♪
  2.      amfibolít  -a m (ȋ) petr. temno zelena kamnina, ki jo sestavljajo zrna amfibolov in plagioklazov ♪
  3.      amfiktioníja  -e ž (ȋ) pri starih Grkih zveza sosednjih držav za varstvo pomembnega svetišča: delfska amfiktionija ♪
  4.      amfiteáter  -tra m (á) pri starih Grkih in Rimljanih okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži: rimski amfiteater v Pulju // temu podoben prostor: naravni amfiteater pod gričem / divje romantični amfiteater skal ♪
  5.      amfiteatrálen  -lna -o prid. (ȃ) po obliki podoben amfiteatru: amfiteatralna predavalnica amfiteatrálno prisl.: ravnina se amfiteatralno dviga ♪
  6.      ámfora  -e ž (ā) antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah; geometrično okrašena amfora; amfora za olje ♪
  7.      amfotêren  -rna -o prid. (ȇ) kem. sposoben delovati kot baza ali kot kislina: amfoterni oksidi ♪
  8.      ámi  -ja m (ȃ) v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja ♪
  9.      amíd  -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid; amidi organskih kislin ♪
  10.      amigdalín  -a m (ȋ) kem. snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov ♪
  11.      amíkt  -a m (ȋ) rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena: duhovnik si je ogrnil amikt ♪
  12.      amíl  -a m (ȋ) kem. alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi ♪
  13.      amílacetát  -a m (ȋ-ȃ) kem. ester amilalkohola in ocetne kisline: amilacetat topi nitrocelulozo ♪
  14.      amiláza  -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor ♪
  15.      amiloíd  -a m (ȋ) med. bolezenska beljakovinska snov, ki se z jodom obarva kot škrob ♪
  16.      amín  -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini ♪
  17.      amino...  ali amíno... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na enovalentni radikal, ki je izveden iz amoniaka: aminoetan / aminokislina in amino kislina ♪
  18.      amnestíja  -e ž (ȋ) delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev: amnestija bo zajela veliko ljudi; dati, podeliti amnestijo; splošna amnestija za politične zapornike ♪
  19.      ámok  -a m (ȃ) pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka ♪
  20.      amóniak  -a m (ọ̑) brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amoniaku ♪
  21.      amonifikácija  -e ž (á) biol. razkroj organskih dušičnih snovi v amoniak: proces amonifikacije ♪
  22.      ámor  -ja m (ȃ) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: porcelanasti amor; amor z lokom in puščico ♪
  23.      àmorálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: amoralen človek; amoralna družba / amoralno dejanje; amoralno stališče nasilja ♪
  24.      amorét  -a m (ẹ̑) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: sredi trga je vodnjak s kamnitimi amoreti ♪
  25.      amórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna // min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno ♪

   6.148 6.173 6.198 6.223 6.248 6.273 6.298 6.323 6.348 6.373  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA