Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (6.123-6.147)


  1.      aklamírati  -am nedov. in dov. (ȋ) množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem: uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem ♪
  2.      aklimatizácija  -e ž (á) prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizacija rastline, živali; sposobnost aklimatizacije / aklimatizacija tujih literarnih smeri našim razmeram ♪
  3.      aklimatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore; nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeli aklimatizíran -a -o: aklimatizirani bombaževec ♪
  4.      akmeízem  -zma m (ȋ) lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem ♪
  5.      àko  in ako vez. (ȁ) raba peša 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit ♪
  6.      akolít  -a m (ȋ) rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona: pri obredih asistirajo leviti in akoliti ♪
  7.      àkonfesionálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi: pisatelj je akonfesionalen / akonfesionalna šola ♪
  8.      akontácija  -e ž (á) znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska; naplačilo, predujem: dati, dobiti akontacijo na plačo; izplačevanje akontacije / danes sem plačal prvo akontacijo za davke ♪
  9.      akórd 1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja ♦ muz. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc ♪
  10.      akreditírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pooblastiti koga, da zastopa interese svoje države v tuji državi: akreditirati poslanika 2. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki akreditíran -a -o: bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov ♪
  11.      akreditív  -a m (ȋ) 1. fin. pismena izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon dinarjev / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin 2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; akreditivna pisma ♪
  12.      akreditíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar ◊ polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države ♪
  13.      akridín  -a m (ȋ) kem. aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila ♪
  14.      akrilát  -a m (ȃ) kem. trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo ♪
  15.      akrobát  -a m (ȃ) kdor dela akrobacije: bil je žongler in akrobat; cirkuški, varietejski akrobat; akrobat na vrvi; zvira se ko kak akrobat ♪
  16.      akrobátika  -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika ♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih ♪
  17.      akrobátka  -e ž (ȃ) ženska, ki dela akrobacije: cirkuška akrobatka ♪
  18.      àkromát  -a m (ȁ-ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez barvnih robov ♪
  19.      àkromátičen  -čna -o prid. (ȁ-á) fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv; akromatično lečje / akromatične barve ♪
  20.      akrópola  -e ž (ọ̑) pri starih Grkih najvišji utrjeni del mesta: atenska akropola; pren., ekspr. ljubljanska akropola ♪
  21.      akrotêrij  -a m (é) arhit. okras na slemenu strehe, nad čeli antičnih templjev ali sarkofagov: jonski akroterij ♪
  22.      aksamíten  -tna -o prid. (ȋ) tekst. ki je iz aksamita: aksamitna obleka ♪
  23.      aksióm  -a m (ọ̑) knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom; postaviti aksiom; matematični aksiomi; aksiomi filozofije; matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom ♪
  24.      aksiomátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. ki temelji na aksiomih: aksiomatična metoda; aksiomatična načela // neizpodbiten, nedvomen: aksiomatična resničnost; aksiomatično dejstvo ♪
  25.      aksiométer  -tra m (ẹ̄) navt. priprava na poveljniškem mostu, ki kaže položaj krmila ♪

   5.998 6.023 6.048 6.073 6.098 6.123 6.148 6.173 6.198 6.223  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA