Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (6.101-6.125)



  1.      áids  -a [ajds] m () med. nalezljiva virusna bolezen, ki oslabi imunski sistem organizma: umreti za aidsom; širjenje aidsa
  2.      airbus  -a [êrbús] m (-) veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom
  3.      aitiologíja  tudi ajtiologíja -e [ajt-] ž () veda o vzrokih pojavov; etiologija: aitiologija običajev
  4.      ájati  -am nedov. (ā) otr. 1. ležati, spati: punčka že aja 2. preh. pestovati, ujčkati: ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih; pren., ekspr. tega človeka pa res vsi ajajo
  5.      àjd  ájda m, im. mn. ájdi in ájdje ( á) star. 1. pogan: naj bo ajd ali kristjan 2. redko velikan: bil je ajd po rasti in moči ◊ etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom
  6.      ájda  -e ž () kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenombot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
  7.      ájdared  -a m () agr. debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom: kilogram ajdareda
  8.      ájdov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet; ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom ♦ čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna
  9.      ájdovček  -čka m (á) bot. užitna goba s temno rjavim klobukom; jesenski jurček
  10.      ájdovščina  -e ž (á) arheol. ajdovski gradec
  11.      ájvar  -ja m () gastr. solata iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna: omaki dodamo žlico ajvarja; neskl. pril.: ajvar solata
  12.      akadémičen  -čna -o prid. (ẹ́) zastar. akademski: akademična mladina / akademična čast, prostost
  13.      akademíja  -e ž () 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike
  14.      akademízem  -zma m () knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem
  15.      akánt  -a m (ā) 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov
  16.      akcènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
  17.      akcesíja  -e ž () biblio. oddelek, ki vodi inventarne knjige: dela v akcesiji
  18.      akcesíst  -a m () nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik: finančni akcesist
  19.      akcesóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. postranski, dodaten: akcesorni dohodek; to je le akcesoren pojav ♦ gozd. akcesorna sestavina lesa
  20.      akcidentálen  -lna -o prid. () nebistven, stranski: akcidentalni argumenti; akcidentalni znaki bolezni; akcidentalna lastnost
  21.      ákcija 2 -e ž (á) ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica: kupovati akcije; lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile; kako stojijo akcije
  22.      aklamácija  -e ž (á) množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem: sprejeli so ga z aklamacijo; aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
  23.      aklamírati  -am nedov. in dov. () množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem: uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
  24.      aklimatizácija  -e ž (á) prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizacija rastline, živali; sposobnost aklimatizacije / aklimatizacija tujih literarnih smeri našim razmeram
  25.      aklimatizírati  -am dov. in nedov. () prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore; nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeli aklimatizíran -a -o: aklimatizirani bombaževec

   5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA