Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (6.023-6.047)



  1.      adjustíranje  -a s () glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga
  2.      adjutánt  -a m (ā á) v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
  3.      adjutantúra  -e ž () v nekaterih državah adjutantski urad
  4.      administratíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug ♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administratívno prisl.: administrativno določene cene
  5.      administrátor  -ja m () 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja ♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
  6.      administratúra  -e ž () rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa
  7.      admirál  -a m () 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta
  8.      admiralitéta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
  9.      adnotácija  -e ž (á) jur. začasni, pogojni vpis sprememb v zemljiški knjigi, zaznamba
  10.      adolescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče
  11.      adresár  -ja m (á) seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane
  12.      ádrija  -e ž (ā) tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije
  13.      adsorbírati  -am nedov. in dov. () fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
  14.      adstrát  -a m () lingv. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
  15.      adstríngens  -a m () farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin je adstringens
  16.      adút  -a m () 1. igr. klicana barva pri kvartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah / ta igralec je glavni adut moštva
  17.      adventístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki
  18.      adventíven  -vna -o prid. () bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
  19.      adventízem  -zma m () protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma
  20.      aeróben  -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje
  21.      aerobióza  -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika
  22.      áerodinámičen  in aêrodinámičen -čna -o prid. (-á; -á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike áerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo
  23.      aerodróm  -a m (ọ̑) prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom
  24.      aerofág  -a m () med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo
  25.      áerofotografíja  in aêrofotografíja -e ž (-; -) fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti // fotografski posnetek iz zraka

   5.898 5.923 5.948 5.973 5.998 6.023 6.048 6.073 6.098 6.123  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA