Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ki (5.751-5.775)
- zabavljáški -a -o prid. (á) slabš. zabavljiv: zabavljaško govorjenje ♪
- zablokírati -am dov. (ȋ) 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: med racijo so zablokirali železniško postajo; zablokirati mestno središče 2. zapreti za prehod: policija je zablokirala ceste / sneg je zablokiral gorske prelaze 3. nav. 3. os. prenehati se gibati, delovati: kolo je zablokiralo; zaradi previsoke temperature motor lahko zablokira ♪
- začétniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na začetnike ali začetništvo: začetniška neizkušenost / delati začetniške napake / začetniška plača / začetniška nedognanost izdelka ♪
- zádenjski -a -o [dǝn] prid. (ȃ) s hrbtom obrnjen v smeri gibanja: zadenjski skok; zadenjska hoja / zadenjska vožnja vzvratna vožnja zádenjsko tudi zádenjski prisl.: hoditi, umikati se zadenjsko; zadenjsko zapeljati na dvorišče ♪
- zádnjeíndijski -a -o prid. (ȃ-í) nekdaj nanašajoč se na Indijo, Indokino, Indonezijo: zadnjeindijski kralji ♪
- zadrégarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na človeka, ki v svojem vedenju, ravnanju kaže zadrego: zadregarski deški obraz / zadregarsko iskanje ustreznega izraza ♪
- zádružniški in zadrúžniški -a -o prid. (á; ȗ) nanašajoč se na zadružnike ali zadružništvo: zadružniški ideolog / zadružniška preobrazba kmetijstva ♪
- zafrkántski -a -o prid. (á) nanašajoč se na zafrkante: zafrkantsko govorjenje / zafrkantski odnos do študentov ♪
- zagónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zagon: zagonska energija, sila / zagonski motor; zagonsko kolo ● publ. zagonski stroški stroški do začetka normalnega delovanja česa ◊ fiz. zagonski navor navor ob pogonu stroja ♪
- zagovórniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zagovornike: zagovorniške pravice / zagovorniški oder ♪
- zahódniški -a -o prid. (ọ̑) zastar. zahodnjaški: zahodniška miselnost / zahodniška civilizacija zahodna ♪
- zahodnjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na zahodnjake: zahodnjaška moda / zahodnjaško mišljenje ♪
- zahódnoevrópski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na zahodni del Evrope: zahodnoevropske države / zahodnoevropska umetnost ♦ geogr. zahodnoevropski čas krajevni čas greenwiškega poldnevnika ♪
- zahódnonémški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zahodno Nemčijo: zahodnonemška narečja / publ. zahodnonemška vlada vlada Zvezne republike Nemčije ♪
- zahódnoslovénski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zahodni del Slovenije: zahodnoslovenski kraji / zahodnoslovenska narečja ♪
- zaiménski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaimek: zaimenska osnova / zaimenski prislov prislov s splošnim pomenom, ki zamenjuje kak prislov ali prislovno določilo; zaimenska beseda beseda, ki ima lastnosti zaimka; zaimenska sklanjatev sklanjatev zaimka; taka sklanjatev pridevniških besed ♪
- zajedávski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zajedavce: zajedavske rastline / zajedavski način življenja ◊ med. zajedavske bolezni bolezni, ki jih povzročajo zajedavci ♪
- zajédniški -a -o prid. (ẹ̑) zastar. skupnosten: zajedniška miselnost / človek kot zajedniško bitje družbeno ♪
- zakídati -am dov. (í ȋ) 1. zametati a) s snegom: zakidati vhod v stavbo b) z gnojem, blatom: zakidati odtočni jarek v hlevu 2. ekspr. zamesti: sneg je zakidal vse poti zakídan -a -o: zakidan prehod ♪
- zakíhati -am dov. (í ȋ) 1. večkrat sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu: zakihal je in si obrisal nos / ekspr. star sem, zakiha mož 2. ekspr. dati kihanju podobne glasove: avtomobil je zakihal in se ustavil ♪
- zakikiríkati -am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom kikiriki: petelin je glasno zakikirikal // ekspr. reči z glasom, podobnim kikirikanju: povej mi, je zakikirikala ♪
- zakímati -am dov. (ȋ) 1. z glavo narediti nekaj gibov, navadno navzdol in navzgor: konj od napora zakima / zakimati z glavo; pren., ekspr. klasje zakima v vetru // redko pokimati: namesto odgovora je samo zakimala / zakimala je: Glasba je nekaj najlepšega 2. ekspr. sede, z glavo, usmerjeno navzdol, zadremati, zaspati: komaj je dobro sedel, je že zakimal; zakimati na klopi; med govorom, vožnjo zakimati // zadremati, zaspati sploh: popoldne je zakimal na kavču ♪
- zakínkati -am dov. (ȋ) 1. z glavo narediti nekaj gibov, navadno navzdol in navzgor, zaradi slabosti, utrujenosti: če ga je pestoval pokonci, je otrok zakinkal / bil je tako slaboten, da mu je glava zakinkala // redko pokimati: zakinka in reče: Prav imaš 2. ekspr. sede, z glavo, usmerjeno navzdol, zadremati, zaspati: nekajkrat je zazehal, potem pa je kar pri mizi zakinkal; med predavanjem, vožnjo zakinkati // zadremati, zaspati sploh: po kosilu rad zakinka ♪
- zakipéti -ím dov., zakípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja se dvigniti: juha, mleko zakipi; brezoseb. v loncu je zakipelo 2. ekspr. zaradi določene sile se strmo dvigniti, pri čemer nastane vretju podobno gibanje: ob eksploziji voda zakipi / valovi zakipijo // strmo se dvigniti, vzpeti: v daljavi zakipijo v nebo stolpnice / gozdovi zakipijo do zasneženih grebenov 3. ekspr. nahitro pojaviti se v veliki meri: na travnikih je zakipela pomlad / v njem je zakipelo divje sovraštvo // doseči zelo visoko stopnjo določenega duševnega stanja: od razburjenja je zakipel / v meni je zakipela kri / srce ji zakipi v močni ljubezni 4. ekspr. razjeziti se, razburiti se: ni zakipel, le užaljeno je molčal / tako ne gre, je zakipel ♪
- zakís -a m (ȋ) agr. tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju ♪
5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851