Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (4.651-4.675)


  1.      skimováti  -újem nedov. (á ȗ) skimavati: ogledal si je hišo in začel skimovati / prestrašena je skimovala z glavo ♪
  2.      skióptičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo: skioptična slika / skioptično projiciranje slik / skioptično predavanje predavanje s skioptičnimi slikami ♪
  3.      skióptikon  -a m (ọ́) nekdaj priprava za projiciranje pobarvanih slik, narisanih na steklo: šola ima star skioptikon ♪
  4.      skíp  -a m (ȋ) mont. velika kovinska posoda za dviganje premoga, rude po jašku: odvažati izkopanino s skipi ♪
  5.      skipéti  -ím dov., tudi skípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, voda skipi / lonec nad ognjiščem je skipel 2. ekspr. razjeziti se, razburiti se: kadar ga zagleda, skipi; za vsako malenkost skipi ● ekspr. srce mu je skipelo v veselju postal je zelo vesel skipèl in skipél tudi skípel -éla -o: skipelo mleko ♪
  6.      skíra  -e ž (ȋ) redko skiro: skira in kolo ♪
  7.      skírica  -e ž (ȋ) manjšalnica od skira: voziti se s skirico ♪
  8.      skiró  -ja tudi skíro -a m (ọ̑; ȋ) otroško vozilo, ki se poganja z eno nogo: voziti se s skirojem ♪
  9.      skísanec  -nca m (ȋ) ekspr. 1. kdor z izrazom na obrazu kaže nerazpoloženje, nejevoljo: nasmejani ljudje in skisanci 2. kdor je nedejaven, nesposoben za kaj: na take skisance ne smeš računati ♪
  10.      skísati  -am dov. (ȋ) 1. povzročiti, da postane kaj kislo: mikrobi skisajo mleko; skisati repo, zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: skisati travo / skisati krmo skísati se 1. zaradi vrenja postati kisel: na toplem se mleko skisa; vino se skisa // ekspr. pokvariti se, poslabšati se: hrana se je skisala 2. ekspr. postati nedejaven, nesposoben za kaj: moram delati, sicer se bom skisal; v taki samoti se bo skisal ● ekspr. možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala v svojem ravnanju, mišljenju je postal nepreudaren; ekspr. ob teh besedah se ji je obraz skisal postala je nerazpoložena, nejevoljna; ekspr. vreme se je skisalo postalo neprijetno, pusto skísan -a -o: imeti skisan obraz; ta človek je že ves skisan; skisana juha ∙ ekspr. skisan zrak pokvarjen, slab ♦ agr. skisana zemlja zemlja, ki vsebuje veliko humusnih kislin; sam.: v prostoru zaudarja po skisanem ♪
  11.      skísniti  -em dov. (í ȋ) redko skisati se: mleko na toplem skisne / obraz se mu je skisnil ♪
  12.      skíta  -e ž (í) zastar. potep, potepanje: šel je na skito ∙ nar. vzhodnoštajersko žena je šla na skito je zapustila moža ♪
  13.      skitálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. potepuh, popotnik: postati skitalec / svetovni skitalec ♪
  14.      skitálstvo  -a s (ȃ) zastar. potepuštvo, popotništvo: predati se skitalstvu / skitalstvo brezposelnih ♪
  15.      skítati se  -am se nedov. (ȋ) zastar. potepati se, potikati se: rad se skita po ulicah / celo leto se je skital po svetu ♪
  16.      skladáteljski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skladatelje: skladateljsko delo / skladateljska tehnika ♪
  17.      skládenjski  -a -o [dǝn] prid. (á) nanašajoč se na skladnjo: skladenjske zakonitosti / skladenjska vloga pridevnika ♪
  18.      sklónski  tudi sklônski -a -o prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na sklon: sklonska napaka / sklonske končnice sklónsko tudi sklônsko prisl.: sklonsko se ujemati ♪
  19.      skójevski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na skojevce ali Zvezo komunistične mladine Jugoslavije [SKOJ]: skojevska akcija / skojevski sestanek ♪
  20.      skókica  in skôkica -e ž (ọ̑; ō) šalj., redko 1. bolha: tu lahko dobiš še kako skokico; skokice in lazice 2. žabica: loviti po mlakah skokice ♪
  21.      skópljenski  -a -o prid. (ọ̄) tak kot pri skopljencih: skopljenski glas ♪
  22.      skopúški  -a -o prid. (ū) ekspr. 1. značilen za skopuhe: skopuško ravnanje, varčevanje 2. skop: kako je skopuška ♪
  23.      skrbníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na skrbnike ali skrbništvo: skrbniške dolžnosti / motil jo je njegov skrbniški odnos do nje / skrbniški organi skušajo reševati probleme vzgojne zanemarjenosti otrok skrbstveni organi ♦ polit. Skrbniški svet organ Organizacije združenih narodov, ki nadzoruje upravljanje skrbniških ozemelj; skrbniško ozemlje ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu Organizacije združenih narodov, upoštevajoč težnje prebivalstva po osamosvojitvi ♪
  24.      skriváški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na skrivače: skrivaška tolpa / skrivaško življenje / odkrili so skrivaški brlog ♪
  25.      skupínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na skupino: skupinska odločitev; skupinska zavest / skupinski odnosi / skupinsko darilo / skupinska slika / skupinski ogled razstave; skupinska igra; skupinsko delo, potovanje ◊ kor. skupinski ples; ped. skupinski pouk pouk, pri katerem učenci po skupinah rešujejo različne naloge; psih. skupinska psihologija psihologija, ki proučuje skupine, njihovo vedenje ♪

   4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA