Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (36.898-36.922)


  1.      zlatoklás  in zlatoklàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima zlato rumene klase: zlatoklasa pšenica ♪
  2.      zlatokódrast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima zlato rumene kodre: zlatokodrasto dekle ♪
  3.      zlatokríl  -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima zlato rumena krila: zlatokril hrošč, metulj ♪
  4.      zlatolás  in zlatolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima zlato rumene lase: zlatolasa deklica ♪
  5.      zlatolásec  -sca m (ȃ) ekspr. kdor ima zlato rumene lase: zlatolasec z otroškim obrazom ♪
  6.      zlatoláska  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah ◊ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus ♪
  7.      zlatomášnik  -a m (ȃ) rel. duhovnik, ki je dosegel petdeset let mašništva: srečanje zlatomašnikov ♪
  8.      zlatonôsen  -sna -o prid. (ó ō) petr. ki vsebuje zrna, drobce zlata: zlatonosni pesek; zlatonosna reka ♪
  9.      zlatopér  -a -o prid. (ẹ̄) ekspr. ki ima zlato rumeno perje: zlatopera ptica ♪
  10.      zlatoróg  -a m (ọ̑) po ljudskem verovanju kozorog z zlatimi rogovi, ki živi visoko v gorah: zgodbe o zlatorogu / pesnitev Zlatorog ♪
  11.      zlatoróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) v pravljicah ki ima zlate rogove: zlatorog kozel ♪
  12.      zlatorún  -a -o prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima zlato rumeno runo: žrtvovati Perunu zlatoruna jagnjeta ♪
  13.      zlatoslédec  -dca m (ẹ̑) knjiž. iskalec zlata: zlatosledci na Aljaski ♪
  14.      zlatotôpen  -pna -o prid. (ó) ki topi zlato: zlatotopna snov ♪
  15.      zlatotópka  -e ž (ọ̑) kem. zmes solne in solitrne kisline, ki topi zlato: preizkusiti zlato z zlatotopko ♪
  16.      zlatovránka  -e ž (ȃ) zool. zelenkasto modra ptica golobje velikosti, ki živi na obrobju gozdov, Coracias garrulus: šoje in zlatovranke ♪
  17.      zlatozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. ki ima zlat zob, zlate zobe: zlatozob moški ♪
  18.      zlatožáren  -rna -o prid. (ā) knjiž. ki ima zlat žar: zlatožarno sonce ♪
  19.      zlèk  zléka m (ȅ ẹ́) zastar. zavih, zavihek: zleki na rokavih ♪
  20.      zlépa  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da se dejanje opravlja brez sile, strogosti, grobosti, ant. zgrda: zlepa marsikaj opraviš pri njih; zlepa se pogovoriti; zlepa mu to povej / elipt. poslušajte, je začela zlepa / poskušala je že zlepa in zgrda, a ni nič pomagalo 2. ekspr., v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje redko uresniči: zlepa ne dobite koga, ki bi bil tako prijazen kot ona; to ste junaki, da zlepa ni takih / take priložnosti zlepa ne bo več / obračal se je in zlepa ni mogel zaspati zelo dolgo ● ekspr. voda je dobra, da zlepa ni take je zelo dobra; preg. bolje zlepa kakor zgrda; preg. kdor noče zlepa, mora zgrda ♪
  21.      zlépek  -pka m (ẹ̑) kar je zlepljeno: zlepki se prijemljejo na podplate; zlepki filmskega traku ♪
  22.      zlépljati  -am nedov. (ẹ́) z uporabo lepila povzročati, da se kaj sprime: zlepljati sloje lepenke // zaradi lepljivosti povzročati, da se kaj sprime: snovi, ki zlepljajo papir zlépljati se zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu: mastni lasje se zlepljajo zlepljajóč -a -e: od vnetja zlepljajoče se oči ♪
  23.      zlesenéti  -ím dov. (ẹ́ í) oleseneti: steblo zleseni / zlesenel je kot kip ♪
  24.      zlèt  zléta m (ȅ ẹ́) 1. nekdaj slavnostna prireditev, na kateri množično nastopajo člani telovadnih društev: udeležiti se zleta; prirediti zlet / vsesokolski zlet v Pragi / zlet tabornikov 2. knjiž. vzlet: zlet rac z jezera 3. knjiž. polet: zlet na mesec / zavirati zlet misli ♪
  25.      zletéti  -ím dov., zlêtel (ẹ́ í) 1. premakniti se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: počakaj, da čebele zletijo; kanarček je zletel iz kletke; pikapolonica je zletela otroku z dlani; jata ptic je zletela na jezero; škrjanček zleti visoko pod nebo; frfotaje, plahutaje zleteti; ekspr. tako sem lahek, da bi kar zletel / mušica mu je zletela v oko leteč padla 2. redko vzleteti: ob poku so golobi zleteli / letalo je zletelo z letališča 3. premakniti se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva so zletele iskre; trske so zletele na vse strani; žoga je zletela mimo gola; izstrelek je zletel proti cilju / ekspr. most je zletel v zrak bil razstreljen 4. ekspr. zaradi močnega sunka, izgube opore prenehati biti na določenem mestu: zleteti iz sedla, na tla; ob trčenju je zletel s sedeža; sunil ga je, da je zletel po pločniku / spodrsnilo mu je in zletel je v prepad; zletel je, kakor je dolg in širok tako je padel, da je bil ves na tleh // hitro prenehati se premikati v prvotni smeri: avtomobil je zletel z mokrega cestišča; zaradi prevelike hitrosti je motor zletel čez ograjo 5. pog. steči, hitro oditi: fant je zletel k sosedom; kot strela je zletel po hodniku / konj je zletel v dir začel dirjati 6. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): zagrozili so mu, da bo zletel; fant je zletel iz šole; ob stavki je precej delavcev zletelo iz službe / kot sekretar je zletel ● ekspr. besede so mu kar zletele iz ust hitro, nepričakovano jih je izgovoril; ekspr. rdečica ji je zletela čez obraz za kratek čas je zardela; ekspr. sum je zletel nanj on je (bil) osumljen; pog. bal se je, da bo zletel na cesto da ga bodo dali iz službe ali iz stanovanja; žarg., šol. zleteti pri izpitu ne opraviti ga; prim. izleteti ♪

   36.773 36.798 36.823 36.848 36.873 36.898 36.923 36.948 36.973 36.998  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA