Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (3.676-3.700)



  1.      podmórniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podmornico: podmorniška flota; podmorniška posadka / podmorniška bitka
  2.      podmôrski  -a -o prid. (ó) ki je pod morjem, morsko površino: zgraditi podmorski nasip; raziskovati podmorski svet / podmorski izbruh, izvir; podmorski kabel; podmorska mina ♦ geogr. podmorski hrbet podolgovata vzpetina pod morsko gladino; podmorski ognjenik ognjenik na morskem dnu; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna
  3.      pòdnajémniški  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na podnajemnike: podnajemniška soba / podnajemniško razmerje
  4.      podóbarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podobarje ali podobarstvo: podobarski okraski / podobarska delavnica / podobarska obrt izdelovanje kipov, cerkvene opreme in okrasnih predmetov, navadno iz lesa
  5.      pòdoficírski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na podoficirje: podoficirski našitki / podoficirska šola ♦ voj. podoficirski čin čin od vodnika do zastavnika
  6.      podôkenski  tudi podókenski -a -o [kǝn] prid. (ō; ọ́) ki je pod oknom: podokenski prostor / podokenska polica okenska polica
  7.      pòdóktorski  -a -o prid. (-ọ́) ki je po doktorskem naslovu: podoktorsko raziskovalno delo
  8.      podónavski  -a -o (ọ̑) pridevnik od Podonavje: podonavske dežele
  9.      podpéški  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezi podpeški marmor marmor iz Podpeči: kip iz podpeškega marmorja
  10.      podpihoválski  -a -o [s tudi ls] prid. () knjiž. hujskaški, ščuvalen: podpihovalsko govorjenje / podpihovalski glas
  11.      podrúžniški  -a -o prid. () knjiž. podružničen: podružniški obrat / podružniška cerkev
  12.      pòdstanoválski  -a -o [s in ls] prid. (-) jur. podnajemniški: podstanovalski prostor / podstanovalsko razmerje
  13.      pòdurádniški  -a -o (-) pridevnik od poduradnik: poduradniška služba
  14.      podzakónski  tudi podzákonski -a -o prid. (ọ̄; á) jur. ki temelji na zakonu: podzakonski predpisi
  15.      podzémeljski  tudi podzêmeljski -a -o [mǝl] prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na podzemlje 2: ustanoviti podzemeljsko organizacijo / podzemeljska dejavnost
  16.      podzêmeljski  tudi podzémeljski -a -o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje 1, 3: podzemeljski deli rastlin; podzemeljska favna / podzemeljska voda / spoznavati podzemeljski svet; podzemeljske jame / podzemeljski hodnik, rov / podzemeljska železnica podzemna železnica / podzemeljski jedrski poskusi ♦ geogr. podzemeljsko jezero jezero v kraškem podzemlju; geol. podzemeljska erupcija; sam.: pog. peljal se je s podzemeljsko s podzemno železnico
  17.      podzémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje: a) podzemski deli rastlin / podzemske jame, reke / podzemska koleraba rumena koleraba / podzemski hodnik, prostor, rov / podzemska železnica podzemna železnica b) podzemsko gibanje / podzemske organizacije podzémsko prisl.: padavine odtekajo podzemsko
  18.      poetolóški  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. pesniški: poetološka iskanja
  19.      poétski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. pesniški: poetske stvaritve / poetski izraz, jezik / poetsko razpoloženje poétsko prisl.: pesnik je snov poetsko preoblikoval
  20.      pogajálski  -a -o [s in ls] prid. () nanašajoč se na pogajalce ali pogajanje: pogajalski ton pogovorov
  21.      pogánski  -a -o prid. () nanašajoč se na pogane ali poganstvo: poganski bogovi / poganska verovanja in vraže / poganska področja pogánsko prisl.: pogansko živeti
  22.      pogónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pogon: a) pogonska energija, sila / pogonsko gorivo, sredstvo / pogonski mehanizem; pogonska naprava / pogonski jermen jermen, ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico; pogonska raketa raketa, ki poganja vesoljsko vozilo zunaj gostejših plasti ozračja; pogonsko vozilo vozilo s pogonskim motorjem b) publ. po njegovem je to pogonska sila človeškega napredka c) pogonski inženir obratni inženirmont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; strojn. pogonski motor, stroj motor, stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo; teh. pogonska celica celica v vesoljskem vozilu, ki pridobiva elektriko za delovanje merilnih naprav, radijskih zvez; pogonsko drogovje drogovi pri lokomotivi, ki prenašajo pogonsko silo z bata na kolesne dvojice; pogonska kolesa kolesa, ki ženejo vozilo
  23.      pogórkinja  -e ž (ọ̑) knjiž., rabi se samostojno ali kot prilastek vila, ki živi v gorah: v teh gozdovih so nekdaj živele vile pogorkinje
  24.      pogórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pogorje: pogorske globeli, stene / pogorske vasi / prišli so tudi pogorski kmetje
  25.      pogrébniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pogrebnike: pogrebniška služba; pogrebniško delo / star. pogrebniški zavod pogrebni zavod // tak kot pri pogrebniku: dekle z bledim, pogrebniškim obrazom

   3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA