Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (34.426-34.450)


  1.      véčnosten  -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na večnost: ljubezen, smrt in druge večnostne teme umetnosti / večnostna harmonija / nadzemeljski, večnostni cilji; sam.: v njegovi glasbi je nekaj večnostnega ♪
  2.      vèčplásten  -tna -o prid. (ȅ-ā) ki je iz več plasti: večplastna obloga; pren. večplastna osebnost ♦ papir. večplastni karton karton iz več samostojno oblikovanih plasti, ki se v mokrem stanju na kartonskem stroju stisnejo, da se sprimejo ♪
  3.      vèčpólen  -lna -o prid. (ȅ-ọ̑) elektr. ki ima več polov: večpolno stikalo ♪
  4.      vèčrazréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. šol., v zvezi večrazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci več razredov, letnikov: uči v večrazrednem oddelku 2. nekdaj ki ima več razredov, oddelkov: večrazredna šola ♪
  5.      vèčsédežen  -žna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več sedežev: večsedežno letalo ♪
  6.      vèčslôjen  in vèčslójen -jna -o prid. (ȅ-ō; ȅ-ọ̑) ki je iz več slojev: večslojni omet; pren., publ. večslojni procesi ♪
  7.      vèčsôben  -bna -o prid. (ȅ-ō) v zvezi večsobno stanovanje stanovanje, ki ima več sob ♪
  8.      vèčstávčen  -čna -o prid. (ȅ-ȃ) muz. ki je iz več stavkov: večstavčna skladba ♦ lingv. večstavčna poved ♪
  9.      vèčstèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ȅ-ǝ̏) ki ima več stez: večstezno kegljišče ♪
  10.      vèčstoléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. star več sto let: večstoletna bukev 2. ki traja več sto let: večstoletno zatiranje ♪
  11.      vèčtíren  -rna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ima več tirov: večtirna železnica 2. ki obravnava, rešuje kaj na več različnih načinov: večtirno reševanje problemov / večtirna grajenost romana ♪
  12.      vèčtisočglàv  in vèčtisočgláv -áva -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-ȃ) ekspr. ki sestoji iz več tisoč glav: večtisočglava čreda ovc; večtisočglava množica ♪
  13.      vèčtisočléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več tisoč let: večtisočleten razvoj ♪
  14.      vèčúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) ki traja več ur: večurna hoja / večurna zamuda ♪
  15.      vèčvalénten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini: večvalentne kovine ♦ filoz. večvalentna logika logika, ki ima več logičnih vrednosti ♪
  16.      vèčváljen  -jna -o prid. (ȅ-ȃ) strojn. ki ima več valjev: večvaljni motor ♪
  17.      vèčvréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti: čutil se je večvrednega; imeti se za večvredno raso 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: večvredna hrana / večvredna kultura ♪
  18.      vèčvrédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) 1. stanje, lastnost večvrednega: biti prepričan o svoji večvrednosti; zavest večvrednosti / kompleks ali občutek večvrednosti pretirano občutje lastne vrednosti 2. ekon. presežna vrednost: podjetniki so si prilaščali večvrednost skupnega dela ♪
  19.      vèčvŕsten  -tna -o prid. (ȅ-ȓ) nanašajoč se na več vrst: večvrstni nasad ♦ agr. večvrstni okopalnik okopalnik, ki okopava več vrst hkrati ♪
  20.      večvŕsten  -tna -o prid. (ȓ) ki je več vrst: večvrstna opravila ♪
  21.      vèčzlóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ̄) lingv. ki ima več zlogov: večzložna beseda ♪
  22.      vèčžílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) elektr. ki je iz več žil: večžilni kabel, vodnik ♪
  23.      véda 1 -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost se deli na vede, vede pa na discipline; veda, ki proučuje, raziskuje staranje, se imenuje gerontologija; metode, odkritja kake vede; matematika, fizika in druge vede / družbene, naravoslovne vede; jezikoslovje, pravo in druge duhovne vede katerih predmeti so rezultati človekovega duhovnega ustvarjanja; botanika je empirična, logika pa teoretična veda; geološka, literarna, navtična, pravna, zdravniška veda; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture; publ. etnologija, zgodovina in druge nacionalne vede pomembne za uveljavljanje, zavedanje posameznega naroda; šola za politične vede; tehnične, uporabne vede; heraldika, numizmatika in druge pomožne zgodovinske vede // navadno s prilastkom celota spoznanj te dejavnosti: proučevati, študirati literarno vedo; teorija politične vede 2. zastar. znanje: imeti obsežno vedo; človek velike vede 3. zastar. veščina, spretnost: izuriti se v orožju in drugih vedah ♪
  24.      véden 2 -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. 1. navadno v povedni rabi, z rodilnikom ki ve (za) kaj: biti veden nesreče koga; biti veden vrednosti česa 2. izveden, vešč: biti veden v mnogih stvareh; vedna padarica ♪
  25.      védenje  -a s (ẹ́) 1. glagolnik od vedeti: to je vredno vedenja; vedenje podrobnosti; želja po vedenju / redko narediti kaj brez vedenja koga vednosti ∙ zastar. dati komu na vedenje sporočiti komu; zastar. narediti z vedenjem zavestno, namerno 2. kar kdo ve: poglobiti, razširiti svoje vedenje; vedenje ljudi o teh dogodkih je skromno; po mojem vedenju je to moralo biti prej // kar se ve sploh: ta odkritja spreminjajo dosedanje vedenje o zgodovini ♪

   34.301 34.326 34.351 34.376 34.401 34.426 34.451 34.476 34.501 34.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA