Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (3.401-3.425)



  1.      oróžniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na orožnike: orožniška četa / orožniška postaja / orožniški narednik
  2.      ortodóntski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ortodonte ali ortodontijo: ortodontska dela / ortodontski aparat aparat za uravnavanje zob in čeljusti
  3.      ortoépski  -a -o prid. (ẹ̑) pravorečen: ortoepska pravila
  4.      ortográfski  -a -o prid. () pravopisen: ortografska pravila / ortografske napake
  5.      ortokromátski  -a -o prid. () fot. občutljiv za vse barve, razen za rdečo in oranžno: ortokromatski in pankromatski material / ortokromatski film; ortokromatska plošča
  6.      ortopédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ortopedijo: nositi ortopedske čevlje, vložke; ortopedski voziček / ortopedska delavnica / ortopedski oddelek; predstojnik ortopedske klinike / ortopedska telovadba; ortopedsko plavanje, zdravljenje
  7.      ósimski  -a -o [ozi-] prid. (ọ̑) zgod., v zvezi osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju: ratifikacija osimskih sporazumov
  8.      oskrbníški  -a -o prid. () nanašajoč se na oskrbnike: opravljati oskrbniška dela / oskrbniško osebje planinske koče
  9.      oslóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na osle: dolgi oslovski uhlji / oslovska vprega / ekspr. oslovska trma ● ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; žarg., šol. oslovski most Pitagorov izrek; oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci; star. napisati na oslovsko kožo pergament; ekspr. knjige, zvezki imajo oslovska ušesa imajo zavihane, zmečkane oglearhit. oslovski hrbet gotski lok, polkrožno začet in v sredi koničasto dvignjen; med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih
  10.      osmánski  in ósmanski -a -o prid. (; ọ̑) knjiž. nanašajoč se na staro Turčijo; turški: upadanje osmanske moči / osmanska država
  11.      osmínski  -a -o prid. () nanašajoč se na osmino: osminska delitev / osminska steklenica
  12.      osmíški  -a -o prid. () mat. ki ima za osnovo število osem: osmiški sestav
  13.      osmošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na osmošolce: popravljati osmošolske naloge / osmošolske priprave na maturo
  14.      osmótski  in ozmótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na osmozo: osmotske tvorbe / osmotski tlak
  15.      osnovnošólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na osnovno šolo: osnovnošolska mladina / osnovnošolski učni predmeti; osnovnošolska berila / osnovnošolski učitelj / ima osnovnošolsko izobrazbo / ekspr. naredil je osnovnošolsko napako veliko, začetniško osnovnošólsko prisl.: osnovnošolsko se motiti
  16.      ostrazem  -zma m () 1. zgod. glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika, črepinjska sodba: uvesti ostrakizem / žrtev ostrakizma 2. knjiž., ekspr. izgon: ostrakizem ga je ločil od domovine
  17.      ostrínski  -a -o prid. () fot., v zvezi ostrinska globina globinska ostrina
  18.      ostrostrélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ostrostrelce: ostrostrelska akcija ♦ voj. ostrostrelska puška posebej prirejena puška repetirka z daljnogledom in dometom do 1.000 m
  19.      osvajálski  -a -o [s in ls] prid. () nanašajoč se na osvajalce ali osvajanje: imeti osvajalske namene; udeleževati se osvajalskih pohodov; osvajalska država / osvajalski pogled
  20.      oštaríjski  -a -o prid. () pog. gostilniški: s pestmi je tolkel po oštarijski mizi / ekspr. oštarijski pogovori
  21.      oštírski  -a -o prid. (í) pog. gostilničarski, krčmarski: sprejel ga je z oštirsko prijaznostjo
  22.      otománski  -a -o prid. () knjiž. nanašajoč se na staro Turčijo; turški: otomanski vpadi na slovensko ozemlje / otomansko cesarstvo
  23.      ótonski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na obdobje vladanja nemških cesarjev Otonov: otonsko cesarstvo / otonski časi ♦ um. otonska umetnost umetnost od konca 10. do srede 11. stoletja, zlasti nemška
  24.      otorinolaringolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na otorinolaringologe ali otorinolaringologijo: otorinolaringološki kongres; otorinolaringološke raziskave / otorinolaringološka klinika
  25.      otóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na otok: otoški zaliv / otoška lega Anglije / otoški prebivalci; otoška država

   3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA