Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (33.351-33.375)


  1.      trísôben  -bna -o prid. (ȋ-ō) v zvezi trisobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: preseliti se v trisobno stanovanje ♪
  2.      trísto  štev. neskl., stil. trísto trístotih (ȋ) izraža število ali številko tristo [300]: prevoziti tristo kilometrov; v tristo letih / obrniti se za tristo šestdeset stopinj 360° / kot kletvica: tristo hudičev, kje pa je; tristo kosmatih; tristo zelenih, tako pa ne gre / kot podkrepitev tristo mačkov, da ga ne ujameš ● pog. zebe me kot tristo hudičev, tristo medvedov zelo ♪
  3.      trístópen  -pna -o prid. (ȋ-ọ̑) 1. nanašajoč se na tristop: tristopne kolone 2. tristopenjski: tristopni razvoj 3. lit. sestavljen iz treh stopic: tristopni verz ♪
  4.      trístrán  in trístràn -ána -o prid. (ȋ-ȃ; ȋ-ȁ ȋ-á) geom. ki ima za osnovno ploskev trikotnik: tristrana piramida, prizma ♪
  5.      trístráničen  -čna -o prid. (ȋ-á) geom. ki ima za osnovno ploskev trikotnik: tristranična piramida, prizma ♪
  6.      tríšlja  -e ž (ȋ) bot. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo, Pistacia lentiscus ♪
  7.      tríštevílčen  -čna -o prid. (ȋ-ȋ) mat. ki je iz treh številk: trištevilčno število ♪
  8.      trítíren  -rna -o prid. (ȋ-ȋ) 1. ki ima tri tire: tritirni most; tritirna proga 2. ki obravnava, rešuje kaj na tri različne načine: tritirni sistem upravljanja ♪
  9.      tritól  -a m (ọ̑) nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami, strok. trinitrotoluen: eksplozija tritola ♪
  10.      tríton  -a m (ȋ) v grški mitologiji moško bitje, ki je od pasu navzdol riba: tritoni in nereide ♪
  11.      triúmf  -a m (ȗ) 1. pri starih Rimljanih slavnostni sprejem zmagovitega vojskovodje in njegove vojske v Rimu: prirediti triumf / voditi zajete vojake v triumfu v sprevodu ob tem sprejemu 2. knjiž. izredna, velika zmaga: triumf je pripadel našemu moštvu; triumf nad sovražnikom / triumf razuma // zmagoslavje: komaj se je premagal, da je skril svoj triumf; triumf zmagovalcev / z velikim triumfom je razkazoval svoj plen 3. knjiž. izreden, velik uspeh: pevka je doživljala same triumfe ♪
  12.      triumfálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na triumf: triumfalni sprevod / triumfalni voz / triumfalen vojaški pohod; triumfalna vrnitev osvoboditeljev / drama doživlja triumfalne uspehe izredne, velike triumfálno prisl.: triumfalno korakati ♪
  13.      triumfátor  -ja m (ȃ) pri starih Rimljanih zmagoviti vojskovodja, ki se mu priredi triumf: znameniti vojskovodja in triumfator; voz triumfatorja ∙ knjiž. vrnil se je kot triumfator (slavljen) zmagovalec ♪
  14.      triumfírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. zmagovati: v dirki so triumfirali domači konji; moštvo spet triumfira; stranka je triumfirala na volitvah; triumfirati nad sovražnikom premagati ga / resnica in pravica sta končno triumfirali 2. čutiti, izražati zmagoslavje: prezgodaj, naskrivaj triumfirati / pa sem le imel prav, je triumfiral triumfirajóč -a -e: triumfirajoči posmeh; triumfirajoča resnica ♪
  15.      triúmvir  tudi triumvír -a m (ȗ; ȋ) pri starih Rimljanih 1. vsak od treh uradnikov, ki opravljajo skupno javno službo: voliti triumvire / denarni triumviri ki vodijo kovanje denarja 2. vsak od treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: triumvir Cezar ♪
  16.      triumvirát  -a m (ȃ) 1. pri starih Rimljanih skupna javna služba treh uradnikov: razvoj triumvirata 2. pri starih Rimljanih vladanje treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: ob koncu republike je prišlo do triumvirata / prvi triumvirat vladanje Cezarja, Pompeja in Krasa // skupina takih treh oblastnikov: sestaviti triumvirat; oblast triumvirata 3. knjiž. skupina treh pomembnih, vodilnih oseb, trojica: stavko je vodil triumvirat / triumvirat Jurčič, Levstik, Stritar ♪
  17.      tríúren  -rna -o prid. (ȋ-ȗ) ki traja tri ure: triurni pogovor / triurna zamuda ♪
  18.      trívalénten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: trivalentni elementi; spojina je trivalentna ♪
  19.      tríváljen  -jna -o prid. (ȋ-ȃ) strojn. ki ima tri valje: trivaljni motor ♪
  20.      trívéjen  -jna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima tri veje: trivejna krošnja ♦ anat. trivejni živec možganski živec, katerega čutni del ima veje za predel očesa in obeh čeljusti ♪
  21.      trívij  -a m (í) v srednjem veku nižja stopnja elementarne, začetne šole: končati trivij; v triviju so se učili gramatiko, retoriko in dialektiko; trivij in kvadrivij // skupina predmetov, ki se poučuje na tej stopnji: pouk trivija ♪
  22.      trívŕsten  -tna -o prid. (ȋ-ȓ) 1. ki je treh različnih vrst: trivrsten nasad 2. postavljen v treh vrstah: trivrstni sprevod ♪
  23.      trívrstíčen  -čna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima tri vrstice: trivrstičen napis ♦ lit. trivrstična kitica ♪
  24.      trízlóžen  -žna -o prid. (ȋ-ọ̄) lingv. ki ima tri zloge: trizložna beseda ♦ lit. trizložna rima; trizložna stopica ♪
  25.      trizób  -a m (ọ̑) 1. v grški in rimski mitologiji sulica s tremi vzporednimi roglji kot žezlo boga Pozejdona oziroma Neptuna: kip Neptuna s trizobom 2. knjiž. harpuna, vilice: loviti ribe s trizobom ♪

   33.226 33.251 33.276 33.301 33.326 33.351 33.376 33.401 33.426 33.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA