Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (32.648-32.672)



  1.      têrmoenergétika  -e ž (-ẹ́) dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v termoelektrarnah: razvoj termoenergetike // nauk o tem: teoretični problemi termoenergetike
  2.      têrmoenergíja  -e ž (-) 1. toplotna energija: viri termoenergije 2. električna energija, ki se proizvaja v termoelektrarnah: pridobivanje hidroenergije in termoenergije
  3.      termofílen  -lna -o prid. () biol. ki uspeva v toplem okolju, toploljuben: termofilna rastlina; termofilna žival
  4.      termofór  -a in -ja m (ọ̑) blazini podobna grelna priprava, ki se napolni s toplo vodo: uho si je grel s termoforom; gumijast termofor
  5.      têrmoizolácija  -e ž (-á) obdajanje z materialom, ki ne dopušča prehajanja toplote: uporabiti stiropor, stekleno volno za termoizolacijo // kar pri kaki stvari ne dopušča prehajanja toplote: plast termoizolacije
  6.      termométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje temperature, toplomer: termometer kaže minus petnajst stopinj; meriti temperaturo s termometrom / živosrebrni termometer ∙ ekspr. čez noč je termometer precej padel se je temperatura precej znižalameteor. maksimalni ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času, minimalni termometer ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času; teh. paličasti, tekočinski, uporovni termometer
  7.      têrmonukleáren  -rna -o prid. (-) nanašajoč se na toploto, ki nastane pri razpadu atomskega jedra: termonuklearna energija / termonuklearno orožje ♦ fiz. termonuklearna reakcija jedrska reakcija v zelo vroči snovi, pri kateri se zlivajo lahka atomska jedra in sprošča energija
  8.      têrmoplást  -a m (-) nav. mn., kem. umetna snov, ki s segrevanjem postane plastična, gnetljiva: obdelovati termoplaste
  9.      têrmoplástičen  -čna -o prid. (-á) kem. ki s segrevanjem postane plastičen, gnetljiv: termoplastična snov
  10.      têrmovka  -e ž () posoda z dvema stenama, med katerima je brezzračni prostor, ki zmanjšuje, preprečuje segrevanje, ohlajanje vsebine: napolniti termovko z vročim čajem; termovka kave
  11.      têrna  -e ž () 1. tri izžrebane številke v eni vrsti na tombolski srečki: amba, terna in kvaterna // dobitek pri tomboli, večji od ambe: dobiti, zadeti terno 2. ekspr. velika, koristna pridobitev: ta stroj ni ravno terna / on je terna za podjetje
  12.      ternáren  -rna -o prid. () ki je iz treh enot: ternarni sistem
  13.      terór  stil. têror -órja m (ọ̑; é ọ̑) veliko nasilje, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim se hoče doseči, da se kdo boji: teror se stopnjuje; obsojati teror; boriti se proti terorju; fašistični, policijski teror; hud teror; teror nad prebivalstvom / beli, rdeči teror // ekspr. nasilje, nasilno ravnanje, s katerim se hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: to ni vzgoja, ampak teror; s terorjem je obdržal položaj; naveličati se očetovega terorja
  14.      terorístka  -e ž () ženska oblika od terorist: soditi teroristki
  15.      terorizírati  -am nedov. in dov. () z velikim nasiljem, zlasti proti političnim nasprotnikom dosegati, da se kdo boji: oborožene skupine so terorizirale prebivalstvo // ekspr. z nasiljem, nasilnim ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: kadilci terorizirajo nekadilce; ne dovoli, da te otrok terorizira terorizíran -a -o: terorizirano prebivalstvo
  16.      terpén  -a m (ẹ̑) nav. mn., kem. nenasičeni ali ciklični ogljikovodik v eteričnih oljih, smolah, ki se uporablja za umetne dišave, zdravila
  17.      terpentín  -a m () teh. smola nekaterih iglavcev: borov, smrekov terpentin // poljud. z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv, strok. terpentinovo olje: čistiti s terpentinom; firnež in terpentin
  18.      terpentínov  -a -o prid. () nanašajoč se na terpentin: terpentinovo milo ♦ kem. terpentinovo olje z destilacijo smole nekaterih iglavcev pridobljena hlapljiva tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov, barv
  19.      têrtium comparatiónis  têrtiuma comparatiónis [tercium komparacionis] m (-ọ̄) lit. vmesni člen, ki povezuje primerjani enoti, tretje pri primeri
  20.      tesáč  -a m (á) gozdni delavec, ki se ukvarja s tesanjem lesa: biti, postati tesač; tesač hlodov
  21.      tesáča  -e ž (á) široka tesarska sekira: nabrusiti tesačo; obdelovati s tesačo; udarci tesače; žaga in tesača ∙ ekspr. v gozdu je zapela tesača začeli so tesati; ekspr. oče ga je učil vihteti tesačo tesanja
  22.      tesánje  -a s () glagolnik od tesati: tesanje je težko delo; sekira za tesanje / tesanje ostrešij
  23.      tesaríca  -e ž (í) široka tesarska sekira; tesača: zamahovati s tesarico
  24.      tesáti  téšem nedov., têši tešíte; têsal (á ẹ́) s sekiro obdelovati les v smeri vlaken: tesarji tešejo; tesati les; tesati po označeni črti; tesati, žagati in klati / tesati lehnjak / vse življenje je tesal // na tak način delati, oblikovati: tesati prage iz hlodov; tesati trame za ostrešje / tesati ladjo; tesati si brunarico / ekspr. reka teše strugo skozi sotesko ● ekspr. časopis je kar sam tesal pisal, oblikoval tesán -a -o: tesan les
  25.      tésen  tudi têsen -sní ž (ẹ́; é) zelo ozka (rečna) dolina s strmimi pobočji: reka teče skozi tesen; mračna, skalna tesen; tesni in soteske / gorske tesni ∙ knjiž. plovba skozi prekope in tesni ožine; knjiž. hoja po mestnih tesneh ozkih prehodih, ulicah

   32.523 32.548 32.573 32.598 32.623 32.648 32.673 32.698 32.723 32.748  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA