Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (3.251-3.275)


  1.      nôvogŕški  -a -o prid. (ō-ȓ) nanašajoč se na sodobne Grke ali Grčijo: novogrški jezik; novogrška kultura ♪
  2.      nôvoilírski  -a -o prid. (ō-ȋ) nanašajoč se na obnavljanje ilirizma v drugi polovici 19. stoletja: novoilirska miselnost / novoilirsko gibanje ♪
  3.      nôvokatóliški  -a -o prid. (ō-ọ̑) nanašajoč se na prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: novokatoliško gibanje / novokatoliška inteligenca ♪
  4.      novomášniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na novomašnike: podeliti novomašniški blagoslov / novomašniško darilo ♪
  5.      novooblíkarski  -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na oblike, vpeljane v slovenski knjižni jezik okoli leta 1848: novooblikarska vnema / novooblikarski vihar polemika zaradi teh oblik ♪
  6.      novostrújarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na novostrujarje: novostrujarska literatura ♪
  7.      novoštókavski  -a -o prid. (ọ̑) lingv., v zvezi novoštokavski govori štokavski govori, ki ločijo akut in cirkumfleks na dolgih in kratkih naglašenih zlogih ♪
  8.      novotárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na novotarje ali novotarstvo: novotarski cilji / novotarski pisatelj ♪
  9.      novovérski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na novo vero, veroizpoved: novoverski pristaši / novoverske knjige ♪
  10.      novovéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na novi vek: novoveške zgradbe / novoveški novci; novoveška filozofija 2. knjiž. sodoben, moderen: novoveški človek ♪
  11.      nôvovisôkonémški  -a -o prid. (ō-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 16. stoletja dalje: novovisokonemški jezik ♪
  12.      novozelándski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Novo Zelandijo: novozelandska obala ♦ tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke; vrtn. novozelandska špinača špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi ♪
  13.      nukleínski  -a -o prid. (ȋ) biol., kem., v zvezi nukleinska kislina organska snov, ki jo sestavljajo organska baza, sladkor in fosforjeva kislina: odkritje nukleinske kisline v virusih; nukleinska kislina in beljakovine ♪
  14.      núnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na nune: nunsko oblačilo, pokrivalo / nunska cerkev / hoditi v nunsko šolo ♪
  15.      nürnberški  -a -o [nír-] prid. (ȋ) nanašajoč se na mesto Nürnberg: nürnberški meščani ∙ šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda ♦ zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu ♪
  16.      občánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na občane: občanske dolžnosti in pravice / občanska literatura ♪
  17.      óbčečlovéški  -a -o prid. (ọ̄-ẹ́) nanašajoč se na vse ljudi, človeštvo: občečloveški napredek; to delo ima občečloveški pomen; občečloveške pravice / publ.: zbirati kandidate po strokovnih in občečloveških kvalitetah človeških; občečloveške napake óbčečlovéško prisl.: občečloveško veljavne norme; sam.: v njegovem delu je premalo občečloveškega ♪
  18.      óbčeljúdski  -a -o prid. (ọ̄-ȗ) publ. ljudski, vseljudski: občeljudske koristi ♪
  19.      óbčeslovánski  -a -o prid. (ọ̄-ȃ) knjiž. vseslovanski, splošnoslovanski: občeslovanski izraz; občeslovansko ime ♪
  20.      občínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na občino: občinske meje; občinsko središče / občinski forumi, organi; občinski proračun, statut; občinsko turistično društvo / občinska politika / občinska stavba; občinsko zemljišče / ekspr. občinski mož občinski odbornik; uslužbenec na občini; občinski odbor v stari Jugoslaviji izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski ljudski odbor od 1952 do 1963 izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski odbornik član občinskega odbora; član občinskega ljudskega odbora; občinski praznik praznik, ki se praznuje v okviru občine; občinski sluga nekdaj nižji uslužbenec na občini, ki opravlja pomožna dela; občinski svetnik v stari Avstriji član mestnega sveta v mestnih občinah z lastnimi statuti; občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; občinske ceste ceste, ki omogočajo promet na področju občine; občinska skupščina; občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina ∙ ekspr. moje kolo ni občinsko ne dovolim, ne želim, da bi ga kdorkoli uporabljal ♦ jur. občinsko sodišče prvostopenjsko sodišče za manj važne pravne zadeve ♪
  21.      obdónavski  -a -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja ob Donavi: obdonavske države; obdonavska mesta ♪
  22.      obdrávski  -a -o prid. (á) ki je, se nahaja ob Dravi: obdravski pas; obdravsko mesto ♪
  23.      obdukcíjski  tudi obdúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na obdukcijo: obdukcijski instrumenti / obdukcijski izvid ♪
  24.      obešenjáški  -a -o prid. (á) nav. ekspr. 1. ki izraža ironijo človeka v brezizhodnem položaju: obešenjaški smeh; obešenjaške šale / trpko obešenjaški način govorjenja; obešenjaški odnos / obešenjaški humor šale, dovtipi človeka v brezizhodnem položaju // lahkomiseln, neresen: govoriti v obešenjaškem tonu; v gostilni je vladalo obešenjaško razpoloženje 2. ničvreden, malovreden: obešenjaška druščina, sodrga / obešenjaški videz obešenjáško prisl.: obešenjaško govoriti; obešenjaško se zasmejati ♪
  25.      običájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na običaj 1: prikazati običajsko stran ljudskega življenja / običajske ljudske pesmi ♪

   3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA