Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (32.473-32.497)


  1.      teízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, ki priznava boga in njegovo vplivanje na svet: vplivi teizma; teizem in ateizem ♪
  2.      téja  -e ž (ẹ̑) star. rumena kitajska vrtnica z vonjem po čaju; čajevka: cvetoča teja ♪
  3.      ték 1 -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od teči: tek ga je utrudil; upočasniti tek; med tekom se ozirati; hiter, poluren tek; zasopel od teka / preiti iz teka v hojo; spustiti se v tek / tek magnetofonskega traku / tek motorja, ure / knjiž., redko tek bolezni, proizvodnje potek, razvoj / publ.: preiskava je v teku teče; priprave so v polnem teku / naravni, nepričakovani tek stvari; tek njegovega življenja je bil preprost // šport, ki obstaja v tem, da se teče: gojiti tek; ukvarjati se s tekom / rekreacijski tek; tek na smučeh // športna disciplina, pri kateri si tekmovalec prizadeva čim hitreje preteči kako razdaljo: zmagovati v teku; pravila teka / tekmovati v tekih // tekma te športne discipline: prvi trije v vsakem teku se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje 2. publ., z rodilnikom, v zvezi z v izraža čas trajanja kake časovne enote, kakega dogajanja; v času, v obdobju: stvar bo končana v teku enega leta, tedna; v teku treh mesecev se je to zgodilo enkrat / v teku pogovora spoznati namen srečanja med pogovorom ● žarg., šport. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; star. mnogi so že končali svoj zemeljski tek življenje; redko tek njegovih misli se je spremenil tok; redko hiter tek reke tok; tek skozi šibe nekdaj kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ◊ avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela; šport. tek vsaka od dveh voženj v določeni hitrostni disciplini, katerih rezultata se seštevata; drugi tek motokrosa, slaloma; maratonski tek na razdaljo 42,195 km; orientacijski tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida; patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; štafetni tek; tek čez drn in strn kros; tek na dolge, kratke proge; tek na sto metrov; tek z ovirami s preskakovanjem za to postavljenih ovir ♪
  4.      tekáč  -a m (á) 1. športnik, ki goji tek: trenirati tekače / smučarski tekači 2. kdor je sposoben teči: fant je dober, slab tekač / konj tekač 3. kdor teče, opravljajoč kako nalogo, delo: tekači prenesejo z baklami ogenj / v nekaterih azijskih deželah tekač z rikšo // nekdaj sel, kurir, ki teče, opravljajoč svojo nalogo: poslati tekača; sporočiti novico o zmagi po tekaču / poštni, štafetni tekač / tekač pri odvetniku, v hotelu sel, kurir 4. dolga, ozka preproga, zlasti za pokrivanje hodnikov, stopnišč: razgrniti tekač; stopati po tekaču; rdeč tekač; tekač iz slame 5. žarg., šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh; lovec: poteza s tekačem ◊ šport. tekač čez ovire; tekač na dolge proge; tekač v štafeti; teh. tekač priprava za obešanje zaves, ki lahko teče, drsi po vodilu ♪
  5.      tekáčica  -e ž (á) športnica, ki goji tek: najhitrejša tekačica na svetu / tekačica na smučeh ♦ šport. tekačica na kratke proge ♪
  6.      tekálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor teka: med tekalci je opazil svojega otroka ◊ zool. tekalci ptice, ki dobro letajo in tekajo, Glareolidae ♪
  7.      tekálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekanje ali tek: tekalni prostor / tekalne smuči tekaške smuči ◊ strojn. tekalni žerjav mostni žerjav, ki teče po visoko postavljenih tirih, navadno v tovarniških dvoranah; tekalno kolo zlasti pri žerjavih kolo, prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; teh. tekalna površina površina avtomobilskega plašča, kolesa, ki se pri vožnji, premikanju dotika tal; žel. tekalna vožnja poskusna vožnja vozila brez obremenitve od mirovanja do največje hitrosti ♪
  8.      tekálo  -a s (á) žel. celota delov vozila, ki omogoča, da vozilo teče po tiru ♪
  9.      tékati  -am nedov. (ẹ̑) večkrat, s presledki teči: otroci tekajo po travniku; tekati sem in tja; vsak večer tekam / piščeta tekajo po dvorišču / ekspr.: tekati od urada do urada; tekati po opravkih tekáje knjiž.: tekaje dolgo zasledovati koga tekajóč -a -e: igrati se tekajoč po dvorišču; po travi tekajoči otroci ♪
  10.      tekljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. tekati z majhnimi, kratkimi koraki: otrok veselo teklja; skakljati in tekljati / miš je tekljala okrog ♪
  11.      tékma  -e ž (ẹ̑) 1. športni boj, v katerem se nastopajoči merijo med seboj z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: igrati, izgubiti, soditi tekmo; borbena tekma; tekma z vodilnim moštvom; izid, pravila tekme / iti na tekmo; zmagati v odločilni tekmi; tekma Olimpija : Železničar / kolesarska, košarkarska, nogometna tekma; olimpijske tekme; prvenstvena tekma; tekma za točke; tekma za trening; tekma v preskakovanju ovir 2. merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekma spodbuja razvoj; tekma med državami / oboroževalna, vesoljska tekma; tekma v znanju / tekma za trg 3. publ., v zvezi s s prizadevanje biti uspešen pri premagovanju česa: spustiti se v tekmo z ognjem, s smrtjo; tekma s časom / izgubiti tekmo z naravo ● redko lepotna, pevska tekma lepotno, pevsko tekmovanje ◊ lov. vsestranska uporabnostna tekma glede na uporabnost, izurjenost psov za lov; šport. izločilna, kvalifikacijska, meddržavna tekma; povratna tekma druga tekma med istima moštvoma na nasprotnikovem igrišču; prijateljska tekma s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev; tekma v slalomu ♪
  12.      tékmec  -a [mǝc] m (ẹ̑) 1. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: prehiteti, premagati tekmeca; zaostajati za tekmeci; enakovredni, nevarni tekmeci; tekmeci za prvo mesto, nagrado / tekmeci na volitvah, pri volitvah; tekmeca v ljubezni / trgovski tekmeci trgovski konkurenti 2. kdor tekmuje, se meri s kom z namenom biti mu enakovreden: biti, postati komu tekmec; na tekmovanju, v znanju ni imel tekmeca / ekspr. novo vozilo ima precej tekmecev / podjetje ima v novi tovarni močnega tekmeca konkurenta ♪
  13.      tekmoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor tekmuje na tekmovanju, tekmi: tekmovalci igrajo drug z drugim; izkušen, vrhunski tekmovalec; smučarji tekmovalci ● zastar. službo je dobil, čeprav je imel več tekmovalcev tekmecev ◊ šport. diskvalificirati tekmovalca; tekmovalci v veleslalomu ♪
  14.      tekmoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki tekmuje na tekmovanju, tekmi: dresi tekmovalk; rezultati tekmovalk / tekmovalke za naslov miss sveta ● zastar. v tem je bila dolgo brez tekmovalke tekmice ♪
  15.      tekmovánje  -a s (ȃ) 1. merjenje koga s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: zdravniki so tekmovalcu odsvetovali nadaljnje tekmovanje; tekmovanje na velikih športnih prireditvah // merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: spodbujati tekmovanje; tekmovanje med otroki; tekmovanje pri delu; tekmovanje v oboroževanju; tekmovanje v znanju tujih jezikov 2. športna prireditev, na kateri se kdo meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši v kakem športu, športni panogi: organizirati tekmovanje; zmagati na tekmovanju; atletska, smučarska tekmovanja; mednarodno tekmovanje / ekipno, prvenstveno tekmovanje ♦ šport. kvalifikacijsko tekmovanje ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje; pokalno tekmovanje za pokal, na katerem se poraženci izločijo; pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev; tekmovanje v slalomu // prireditev, na kateri se kdo meri s kom z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši v kaki dejavnosti, lastnosti sploh: udeležiti se tekmovanja pevskih zborov / lepotno tekmovanje / nagradno tekmovanje ♪
  16.      tekmováti  -újem nedov. (á ȗ) meriti se s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: atleti, smučarji že tekmujejo; tekmovati na velikih tekmovanjih / že pet let tekmuje / tekmovati za kolajne, točke / tekmovati za šolsko moštvo // meriti se s kom v kaki dejavnosti, lastnosti sploh z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekmovati na plesnih turnirjih; tekmovati v različnih spretnostih / učenci tekmujejo med seboj; tekmovati pri delu / tekmovati za naslov miss sveta / tekmovati z izdelki drugih tovarn ◊ šol. tekmovati za bralno značko; šport. tekmovati v mnogoboju, slalomu tekmujóč -a -e: tekmujoč po tujih državah, je bil dosti zdoma; tekmujoče moštvo; sam.: nagraditi tekmujoče ♪
  17.      tekočína  -e ž (í) snov, ki nima sama svoje oblike, ima pa gladino: tekočina hlapi, teče; piti, pretočiti tekočino; ta snov vpija tekočino; brezbarvna, gosta, peneča se tekočina; jedka, vnetljiva tekočina; voda, mleko in druge tekočine; kaplja tekočine; tekočine in plini / hladilna tekočina v avtomobilskem motorju; kri in druge telesne tekočine; mehanika tekočin hidromehanika ∙ ekspr. življenjska tekočina kri ♦ anat. možgansko-hrbtenjačna tekočina ki obdaja možgane in hrbtenjačo; likvor; sklepna tekočina gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; fiz. tekočina snov, ki se lahko pretaka; kapljevine in plini so tekočine; mont. težka tekočina katere gostota je večja od gostote vode; strojn. zavorna tekočina hidravlično olje za delovanje hidravličnih zavor ♪
  18.      tékst  -a m (ẹ̑) besedilo: povedati, zapisati tekst; tekst govora / šifriran tekst / pisec je izročil tekste uredniku / dramski, pesniški tekst / v knjigi je več slik kot teksta / tekst popevke; melodija in tekst ◊ tisk. tiskarska črka, po velikosti med tercijo in dvema ciceroma ♪
  19.      téksten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tekst: tekstni popravki / tekstna primerjava / tekstno in slikovno gradivo ♦ lit. tekstna kritika raziskovanje besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo; veda o takem raziskovanju; šol. tekstna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva ♪
  20.      tekstíl  -a m (ȋ) izdelki, narejeni zlasti s tkanjem, pletenjem: izvažati tekstil; cene tekstila / umetni tekstil ♪
  21.      tekstílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tekstil: tekstilna surovina / tekstilna industrija; tekstilna tovarna / tekstilni tehnik / tekstilni izdelki ♪
  22.      tekstílije  -lij ž mn. (í ȋ) tekst. tekstilne surovine in izdelki: uvažati tekstilije / gumi, tekstilije in druge surovine ♪
  23.      tekstuálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekst: tekstualna analiza / tekstualni in računski del poročila tekstuálno prisl.: posredovati podatke grafično in tekstualno ♪
  24.      tektónika  -e ž (ọ́) 1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila: proučevati tektoniko; povezanost potresov s tektoniko / krajevna tektonika; tektonika plošč; morfologija in tektonika površja / zemeljska tektonika 2. veda o taki zgradbi: tektonika je del geologije / splošna tektonika 3. knjiž. urejena, sorazmerna, trdna grajenost česa: stavba z izrazito, strogo tektoniko / tektonika kipa, kompozicije // sklenjena, somerna, hierarhično urejena zgradba česa: tektonika glasbenega, leposlovnega dela; kompozicija in tektonika / ekspr. slikovnost, ujeta v tektoniko 4. knjiž. nauk o taki grajenosti, zgradbi: arhitekt, umetnik je upošteval načela tektonike ◊ psih. tektonika osebnosti zgradba osebnosti glede na njene sestavine, plasti in njihove medsebojne vplive ♪
  25.      tekúnica  -e ž (ȗ) zool. veverici podoben glodavec, ki živi v rovih, Citellus: tekunice so tekale po vinogradih / navadna tekunica ♪

   32.348 32.373 32.398 32.423 32.448 32.473 32.498 32.523 32.548 32.573  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA