Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (31.776-31.800)



  1.      šémbran  -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: ta šembrani oslovski kašelj se hitro širi šémbrano prisl.: šembrano dolgo te ni bilo
  2.      šèn  šêna m ( é) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki: zdravljenje šena
  3.      šènt  šénta in šênta m ( ẹ́, é) 1. evfem. hudič: šent ga je zmamil; živ je kakor šent / kot kletvica šent! ti šent ti 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil / doma ima vsega šenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: ni šent, da bi tega ne uredili b) začudenje: šent, kako si suh c) močno čustveno prizadetost: šent ga vedi, zakaj nas tako žali č) jezo, nejevoljo nad kom: da bi te šent šénta in šênta pog., ekspr.: kaj, šenta, si mu storil
  4.      šentjákobica  -e [šen in šǝn] ž () nar. hruška, ki dozori konec meseca julija: obirati šentjakobice
  5.      šentjánževec  -vca [šen in šǝn] m (á) nar. vzhodno, v krščanskem okolju vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra: piti šentjanževec
  6.      šentlóvrenka  -e [šen in šǝn] ž (ọ̑) agr. trta s srednje velikimi, temno modrimi grozdi, ki se goji zlasti v Posavju: gojiti šentlovrenko // vino iz grozdja te trte: piti šentlovrenko
  7.      šépast  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepast človek; bil je šepast in grbast / šepast konj / šepasta noga 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepast stol; omara je že stara in šepasta // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepasti verzi; tvoja logika je šepasta / njegova angleščina je zelo šepasta slaba, nepravilna
  8.      šépati  -am nedov. (ẹ̄) 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso 2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa // imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnomaekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro šepáje: šepaje hoditi; šepaje na eno nogo, je prišel odpret šepajóč -a -e: šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj; šepajoča postrežba
  9.      šépav  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepava je že od rojstva / šepav konj / šepavi koraki; šepava hoja 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepava miza // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepavi verzi; tvoji razlogi so šepavi neprepričljivi, neutemeljeni / govori šepavo francoščino slabo, nepravilno
  10.      šépavka  -e ž (ẹ́) ženska, ki šepa: pomagati šepavki
  11.      šepetálka  -e [k in lk] ž () gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delo šepetalke v gledališču
  12.      šéping  -a m (ẹ̑) strojn. stroj za obdelovanje kovine s kratkim, vodoravnim gibom
  13.      šêrpa  -e tudi -a m () pri himalajskih odpravah visokogorski nosač, domačin: najeti šerpo
  14.      šést  šêstih štev. (ẹ̑ é) izraža število šest [6] a) v samostalniški rabi: dvakrat tri je šest; šestim so dali nagrado / ura je šest; vstajati ob šestih zjutraj 6h; čakati od šestih do sedmih (zvečer) 18h b) v prilastkovi rabi: nastopilo je šest igralcev; šest mesecev star otrok; vožnja je trajala šest ur; tudi neskl.: izkušnje zadnjih šest(ih) let // neskl. izraža številko šest: avtobusna proga šest; tekma se je končala s šest proti pet ● ekspr. dopolnil je šest križev šestdeset let; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za torel. šest resnic
  15.      šesták  -a m (á) nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: plačati s šestaki
  16.      šéstcéven  -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima šest cevi: šestcevno raketno orožje
  17.      šéstdeset  -ih štev. (ẹ̑) izraža število ali številko šestdeset [60]: voziti šestdeset kilometrov na uro / pred šestdesetimi leti / ženska pri šestdesetih letih stara približno šestdeset letpog., ekspr. na grbi jih ima že šestdeset star je že šestdeset let
  18.      šéstdeseti  -a -o štev. (ẹ̑) ki v zapovrstju ustreza številu šestdeset: praznovati šestdeseti rojstni dan; mož v šestdesetem letu ∙ knjiž. šestdeseta [60.] leta devetnajstega stoletja od 1860 do 1870
  19.      šestdesetína  -e ž (í) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetina vsote
  20.      šestdesetínka  -e ž () del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetinka vsote / šestdesetinka minute
  21.      šéstdesetléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star šestdeset let: še ne šestdesetleten je hudo zbolel; šestdesetletna ženska 2. ki traja šestdeset let: šestdesetletno delovanje društva
  22.      šéstdesetlétnik  -a m (ẹ̑-ẹ̑) šestdeset let star moški: zdrav šestdesetletnik
  23.      šéstdnéven  -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja šest dni: šestdnevno potovanje
  24.      šestér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je šestih vrst: v tej vinski kleti prodajajo šestero vino
  25.      šesterák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po tri odrastke: ustreliti šesteraka / nepravilni šesterak ki ima na enem rogu tri odrastke, na drugem pa manj

   31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801 31.826 31.851 31.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA