Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (31.501-31.525)



  1.      supletíven  -vna -o prid. () lingv. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten: supletivna osnova za jaz je mene
  2.      supozitórij  -a m (ọ́) med. zdravilo v obliki paličice, ki se daje v danko; svečka
  3.      súpranaturalízem  -zma m (-) filoz. nazor, ki priznava poleg narave še obstoj nadnaravnih pojavov, čudežev: krščanski supranaturalizem
  4.      súpraprevóden  -dna -o prid. (-ọ̄) elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost: supraprevodna kovina / supraprevodni kabel
  5.      súpraprevódnost  -i ž (-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost: supraprevodnost svinca
  6.      supremát  -a m () knjiž. premoč, nadvlada: pomorski supremat države / supremat ene funkcije nad drugimi prvenstvo, prednost
  7.      surfati  -am [sŕf- tudi sêrf-] nedov. (; ) žarg., šport. gojiti šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi; jadrati na deski, deskati: surfati in smučati na vodi
  8.      súrka  -e ž () v 19. stoletju suknjič, navadno sive barve, ki se zapenja z vrvicami, kot znamenje pripadnosti ilirizmu, slovanstvu: nositi surko; oblečen v surko
  9.      suròv  -óva -o prid., suróvejši ( ọ̑) 1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena 2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane 3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo 4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo // ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov 5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost ◊ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena suróvo prisl.: surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo
  10.      surrealist  -a [sírrealíst] m (-) predstavnik surrealizma: francoski surrealisti; slikar surrealist
  11.      surrealizem  -zma [sírrealíz-] m (-) umetnostna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki teži k preseganju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij, nadrealizem: pisateljevo delo izhaja iz surrealizma; surrealizem v slikarstvu; dadaizem in surrealizem
  12.      súslik  -a m () zool. veverici podoben vzhodnoevropski glodavec sivo rjave barve, ki živi v rovih, Citellus suslicus: oglašanje suslikov
  13.      suspénz  -a m (ẹ̑) jur. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: suspenz zaradi storjenega kaznivega dejanja / izreči, ukiniti suspenz / biti v suspenzu
  14.      suspenzíven  -vna -o prid. () jur. ki povzroči odložitev česa, odložilen: suspenzivna moč / suspenzivni pogoj, učinek
  15.      sušáva  -e ž () knjiž. suh svet: sušava, porasla z redkim grmičjem; sušava in močava
  16.      súšičav  in sušíčav -a -o prid. (ú; í) star. jetičen, tuberkulozen: sušičavi bolniki
  17.      súšičen  in sušíčen -čna -o prid. (ú; ) star. jetičen, tuberkulozen: sušični bolniki / sušična rdečica na licih ● star. sušične rastline šibke, slabotne; star. sušična ženica izčrpana, oslabela
  18.      sušílec  -lca [lc in c] m () 1. delavec, ki skrbi za sušenje: sušilec lesa, zelenjave; sušilec in likalec tkanin / kosci in sušilci 2. sušilnik: posušiti kaj s sušilcem / električni sušilec za lase, roke ♦ teh. sikativ, sušilo
  19.      sušílen  -lna -o prid. () namenjen za sušenje: sušilni prostor / sušilni stroj; sušilne naprave / sušilni boben; sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna komora komora za sušenje lesa, rud, perila; sušilna peč ♦ agr. sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; kem. uporabiti žveplovo kislino kot sušilno sredstvo kot sušilo
  20.      sušílnica  -e ž () prostor, stavba za sušenje: postaviti, zgraditi sušilnico; peč v sušilnici / sadna sušilnica; sušilnica mesa; sušilnica za hmelj, les, sadje // naprava za sušenje: popraviti sušilnico / električna, prenosna sušilnica; sušilnica za kruh ♦ teh. kanalska sušilnica pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro; vakuumska sušilnica
  21.      sušílničar  -ja m () delavec, ki skrbi za sušenje lesa v sušilnih komorah: kurjač in sušilničar
  22.      sušílo  -a s (í) 1. priprava za sušenje: obesiti rjuhe na sušilo / sušiti krmo na sušilih 2. nar. sušenje: nezrelo sadje ni primerno za sušilo / danes je dobro sušilo se seno dobro sušikem. snov, sredstvo za sušenje plinov, tekočin; teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv
  23.      sušína  -e ž (í) agr. snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; suha snov: določiti količino sušine v krmi, skuti ● star. zagledali so sušino kopno
  24.      sušíšče  -a s (í) kraj, prostor za sušenje: sušišče ribiških mrež
  25.      sušíti  -ím nedov. ( í) delati kaj suho: sušiti lase, perilo; sušiti na prostem, na soncu, v sušilnici, s sušilnikom; sušiti kože na zraku / ekspr. sušiti solze brisati / centralno ogrevanje suši zrak / sušiti lipovo cvetje, gobe; sušiti lan; sušiti les; sušiti sadje v peči / sušiti otavo, seno / sušiti klobase, ribe / sušiti meso (v dimu) prekajevatiekspr. skrbi so ga iz leta v leto bolj sušile delale suhega, slabotnega; ekspr. ves večer so sušili vino pilikem. odstranjevati vlago iz plinov, tekočin sušíti se 1. postajati suh: na peči so se sušile trske / ob poletni pripeki se je zemlja hitro sušila / posekati smreke, ki so se začele sušiti / na travniku se je sušilo seno ♦ teh. barva, lak se suši se strjuje zaradi izhlapevanja topila, oksidacije sušljivega olja 2. ekspr. zelo hujšati: sušiti se zaradi bolezni, stradanja ∙ krasta se že suši bo kmalu odpadla, ker se je izcedek že popolnoma strdil; roka se mu suši mišičje roke upada, usiha sušèč -éča -e: vonj sušečega se lipovega cvetja, sena ♦ teh. sušeče se olje sušljivo olje sušèn -êna -o: na zraku sušena opeka

   31.376 31.401 31.426 31.451 31.476 31.501 31.526 31.551 31.576 31.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA