Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (31.476-31.500)



  1.      sumníčav  -a -o tudi sumničàv -áva -o prid. (í; á) ki (rad) sumniči: bil je zelo sumničav; sumničave ženske // ki izraža, kaže, da kdo sumniči: sumničavi pogledi; sumničava domišljija sumníčavo tudi sumničávo prisl.: sumničavo gledati, vprašati
  2.      sumnjív  -a -o prid. ( í) 1. star. ki (rad) sumi: to so nezaupljivi in sumnjivi ljudje / sumnjiv pogled 2. zastar. sumljiv: sumnjive ljudi so aretirali / njegova prijaznost se ji je zdela sumnjiva
  3.      súna  -e ž (ú) v muslimanski veri v koranu nezapisani nauki Mohameda in prvih štirih kalifov: priznavati suno in koran
  4.      súnek  -nka m () 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata // hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa sploh: sunek puške, ročice / sunek vetra; burja je pihala v sunkih do sto kilometrov na uro / ob prvem potresnem sunku so ljudje zbežali na prosto // sila, ki nastane kot posledica takega giba, premika: sunek ga je podrl na tla; ublažiti sunek; močen, rahel sunek / sunki voza so ga premetavali sem in tja / dobiti sunek v trebuh 2. ekspr. oborožena vojaška akcija s hitrim premikom v določeno smer: odbiti sovražnikov sunek 3. ekspr. nenadna, močna pobuda, spodbuda: njegove besede so bile sunek, ki je sprožil to odločitev 4. knjiž. nenadna, močna in kratkotrajna pojavitev česa: sunek strahu / kričanje je prihajalo v sunkih do njih ◊ elektr. (električni) sunek kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost; impulz; fiz. sunek produkt nespremenljive količine in časa; impulz; pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha; pulz; lov., voj. milostni sunek s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. sunek dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej naložiti na prsi, nato pa jo dvigniti nad glavo; dvigniti v sunku sto kilogramov
  5.      sunít  -a m () pripadnik muslimanske vere, ki poleg korana priznava tudi suno: suniti in šiiti
  6.      súniti  -em dov.) 1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib: suniti z glavo, roko; suniti s pestjo navzgor / suniti z nožem proti komu // preh. s takim gibom udariti, zadeti: suniti nasprotnika; suniti koga s kolenom v trebuh / suniti kroglo s palico; suniti koga z nožem v srce zabosti; suniti s čevljem v vrata brcniti / nesi previdno, da koga ne suneš; po nesreči se suniti v nos / puška ob strelu sune v ramo 2. preh., s prislovnim določilom z (močnim) sunkom spraviti kaj s kakega mesta, na kako mesto: suniti knjigo z mize, pod mizo; suniti kozarec od sebe; suniti pijanca čez prag; suniti zaboj nazaj ♦ šport. suniti kroglo (dvajset metrov) 3. preh., pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kdaj pa kdaj ga rad sune kak kozarček / suniti žganje vase 4. preh., pog. ukrasti: suniti komu avtomobil, denarnico ● ekspr. nenadoma je sunil iz sebe: Pojdi sunkovito izgovoril, rekel; ekspr. suniti delavca na cesto odpustiti (z dela) súnjen -a -o: vrniti sunjeno denarnico
  7.      súnkoma  prisl. () knjiž. v sunkih, s sunki: množica se sunkoma pomika k vhodu; veter se sunkoma zaganja v obraz / ihtela je tiho, sunkoma // s sunkom: sunkoma odpreti vrata / sunkoma se predramiti
  8.      sunkovít  -a -o prid. () 1. hiter, kratek in sorazmerno močen: sunkovit gib, premik 2. pri katerem se pojavljajo sunki: sunkovita vožnja / sunkovit veter veter v sunkih, s sunki 3. kratkotrajen, močen in v presledkih ponavljajoč se: sunkovit smeh / sunkovito dihanje // nenaden in močen: sunkovita bolečina / sunkovita obremenitev sunkovíto prisl.: sunkovito dvigniti, se ustaviti; sunkovito izgovorjene besede
  9.      súper  -ja tudi -pra m () žarg., teh. visokooktanski bencin: natočiti super; liter superja
  10.      súper  prid. neskl. () pog. 1. ki zelo presega navadne, običajne lastnosti česa: to je super kič / atomska bomba je super orožje 2. izvrsten, odličen: ima super avtomobil; obleka je super ● žarg., teh. super bencin visokooktanski bencin; publ. super profit in superprofit ekstra profit; prisl.: super poješ / imam super veliko dela zelo / kot vzklik kako je s teboj? Super
  11.      súperarbitrírati  -am dov. in nedov. (-) v stari Avstriji z višjo zdravniško komisijo ugotoviti (ne)sposobnost koga za vojaško službo: superarbitrirati vojaka // žarg. po taki ugotovitvi nesposobnosti odpustiti iz vojaške službe: vojaka brez prsta na desni roki so superarbitrirali súperarbitríran -a -o: biti superarbitriran
  12.      súperbómba  -e ž (-ọ̑) publ. bomba, zlasti atomska, ki po rušilni moči zelo presega ostale vrste bomb: eksplozija superbombe
  13.      súperfinále  -a m (-) šport. tekma za končnega zmagovalca med prvouvrščenim in drugouvrščenim moštvom finalnega tekmovanja: košarkarski superfinale
  14.      superfosfát  -a m () agr. umetno gnojilo, ki vsebuje fosfor in kalcij: gnojiti s superfosfatom
  15.      supêrior  -ja m (ē) rel. predstojnik, zlasti samostana: postati superior / jezuitski, kartuzijanski superior
  16.      superióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden: superioren človek / intelektualno superioren; teorija o superiornih rasah // ki po moči, ugledu presega druge: gospodarsko, vojaško superiorna država / superioren poklic 2. ki kaže zavest o takem preseganju: superioren odgovor; superiorna mirnost / superioren odnos // ekspr. vzvišen, ošaben: ne bodi tako superioren; njegovo superiorno vedenje jih je žalilo / superioren do vrstnikov, nad vrstniki superiórno prisl.: superiorno odgovarjati
  17.      súperlativ  -a m () 1. lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; presežnik: najboljši je superlativ od dober; komparativ in superlativ 2. nav. mn., ekspr. beseda, ki izraža veliko hvalo, pohvalo: v poročilu uporablja same superlative; opisati s superlativi / govoriti o kom v samih superlativih zelo ga hvaliti
  18.      súpernóva  -e ž (-ọ̑) astr. novi podobna zvezda, ki ima veliko večjo maso in ob erupciji močnejšo svetlobo: pojav supernove
  19.      súperoksíd  in superoksíd -a m (-; ) nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj povezanima atomoma kisika, strok. peroksid: vodikov superoksid in druga belila
  20.      súperprevóden  -dna -o prid. (-ọ̄) elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost; supraprevoden: superprevodne kovine
  21.      súperprevódnost  -i ž (-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost; supraprevodnost: superprevodnost svinca
  22.      súperstruktúra  -e ž (-) publ. obsežna celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: družba je superstruktura; ideološke superstrukture ♦ soc. družbena superstruktura organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti; družbena nadstavba
  23.      súpertrdnjáva  -e ž (-) publ. štirimotorni ameriški bombnik B-29: pilotirati supertrdnjavo
  24.      suplementáren  -rna -o prid. () knjiž. dodaten, dopolnilen: to je suplementarna naloga tega odbora ♦ geom. suplementarna kota kota, ki merita skupaj 180°
  25.      suplènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) nekdaj profesor pripravnik: takrat je bil še suplent; mesto suplenta / gimnazijski suplent

   31.351 31.376 31.401 31.426 31.451 31.476 31.501 31.526 31.551 31.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA