Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (31.398-31.422)


  1.      subkután  -a -o prid. (ȃ) med. podkožen: subkutana infekcija; subkutano tkivo subkutáno prisl.: dati injekcijo subkutano ♪
  2.      sublimácija  -e ž (á) 1. knjiž. sprememba, preusmeritev kakih nagnjenj, teženj na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo: njegova poezija je sublimacija osebnih težav in doživetij; vsakdanje stvari dobivajo najrazličnejše sublimacije in simbolične pomene 2. fiz., kem. neposredno prehajanje iz trdnega stanja v plinasto in obratno: sublimacija vodne pare v ledene kristale / sublimacija iz trdnega stanja v plinasto ◊ psih. preusmerjanje in preobraževanje (spolnih) nagonov v družbeno visoko vrednoteno dejavnost ♪
  3.      sublimát  -a m (ȃ) kem. snov, ki nastane pri sublimaciji: uporabljati sublimate v kemični industriji // nestrok. v vodi topna spojina živega srebra in klora, strok. živosrebrov klorid: razkužiti zdravniške instrumente s sublimatom; uporaba sublimata v medicini / tablete sublimata ● knjiž. ta zbirka je sublimat najboljšega, kar je pesnik ustvaril skupek ♪
  4.      sublímen  -mna -o prid. (ȋ) knjiž. vzvišen, plemenit: sublimna poetičnost drame; to je zelo sublimna poezija / iskati zadovoljstvo v sublimnih užitkih ♪
  5.      sublimíranje  -a s (ȋ) glagolnik od sublimirati: nastanek umetnosti iščejo nekateri v sublimiranju človeških nagonov; sublimiranje spolnosti v šport / sublimiranje jodovih kristalov; proučevati pogoje sublimiranja ♪
  6.      súbliteratúra  -e ž (ȗ-ȗ) lit. družbeno, javno nepriznana, navadno preprosta, groba literatura, prilagojena množičnim estetskim potrebam: brati subliteraturo ♪
  7.      subordinácija  -e ž (á) glagolnik od subordinirati: priznavati, spoštovati subordinacijo; uradna, vojaška subordinacija ♦ filoz. ureditev pojmov po njihovi vsebinski hierarhiji ♪
  8.      subordinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: subordinirali so ga znanemu generalu / arhitekt je subordiniral obliko prostorov uporabnosti subordiníran -a -o: subordinirani naslovi; vojaki so subordinirani oficirju ♪
  9.      súbpoláren  -rna -o prid. (ȗ-ȃ) ki je, se nahaja neposredno ob polarnem področju: subpolarno področje / subpolarno rastlinje ♦ geogr. subpolarni pas pas na prehodu iz zmerno toplega pasu v polarni pas; subpolarno podnebje podnebje z zelo kratkimi poletji in dolgimi, mrzlimi zimami ♪
  10.      subréta  -e ž (ẹ̑) gled. 1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: petje subrete 2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: igrala je ljubimke, naivke, subrete ♪
  11.      subrétka  -e ž (ẹ̑) gled. 1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: slavna italijanska subretka 2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: dobro odigrati vlogo subretke ♪
  12.      substánca  -e ž (ȃ) knjiž. 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: analizirati substanco / katran je izhodna substanca za izdelovanje nekaterih barvil; lojna substanca na koži; radioaktivne substance 2. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov; sestavina: voda topi mineralno substanco tal; strupene substance izdelka / energija je le sproščena substanca materije / ta skladba je harmonična v vseh svojih substancah 3. bistvo, jedro: ta surovina tvori substanco proizvoda / duhovna substanca naroda ◊ filoz. temelj biti in bivajočega, ki za svojo eksistenco ne potrebuje nič drugega ♪
  13.      súbstándard  -a m (ȗ-ȃ) knjiž. družbeno, javno nepriznana kultura, prilagojena množičnim estetskim potrebam: likovni, literarni substandard ♪
  14.      súbstantiven  -vna -o prid. (ȗ) 1. lingv. samostalniški: substantivna funkcija 2. kem., v zvezi substantivno barvilo barvilo, ki neposredno obarva rastlinska vlakna ♪
  15.      substantivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnosti; posamostaliti: substantivirati pridevnik substantivíran -a -o: substantiviran nedoločnik ♪
  16.      substantivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnosti; posamostaliti: substantivizirati pridevnik ♪
  17.      substitúcija  -e ž (ú) knjiž. nadomestitev, zamenjava: substitucija lesenih železniških pragov z betonskimi / našel si je dobro substitucijo za prejšnjo službo ♦ jur. substitucija nadomestitev upravičenca ali pooblaščenca z drugo osebo; določitev nadomestnega dediča; kem. substitucija nadomestitev atoma ali atomske skupine v spojini z drugim atomom ali drugo atomsko skupino; lingv. glasovna substitucija nadomestitev, zamenjava tujih glasov z domačimi ♪
  18.      substitút  -a m (ȗ) knjiž. namestnik, zastopnik: če je hotel na dopust, si je moral v službi najti substituta // nadomestek, nadomestilo: razvija se proizvodnja substitutov lesa / kavni substituti ♦ jur. kdor nadomešča odvetnika; kdor deduje po oporoki, če prvi, v oporoki določeni dedič, ne deduje, nadomestni dedič ♪
  19.      substrát  -a m (ȃ) knjiž. podlaga, osnova: materija je substrat forme / bolezen nima organskega substrata / pripraviti rožam primeren substrat talno, hranilno plast / idejni substrat pesnitve ♦ biol. hranilo za gojenje mikroorganizmov ali tkiv; snov, na katero deluje encim; lingv. prvine starejšega, izginulega jezika, ohranjene na istem ozemlju v drugem jeziku ♪
  20.      súbtrahend  -a in subtrahènd -ênda in -énda m (ȗ; ȅ é, ẹ́) mat. število, ki se odšteva; odštevanec ♪
  21.      súbtrópičen  -čna -o prid. (ȗ-ọ́) subtropski: subtropično področje ♪
  22.      súček  -čka m (ȗ) star. (majhen) vrtinec: sučki na gladini reke ♪
  23.      suficít  in súficit -a m (ȋ; ȗ) ekon. vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov; presežek: suficit se je zmanjšal; deficit in suficit / plačilni suficit presežna količina, vrednost denarja, potrebnega za izpolnitev določenih obveznosti ♪
  24.      suficitáren  -rna -o prid. (ȃ) publ. ki je na razpolago v preveliki, potrebe presegajoči količini: suficitarni material / glede lesa je ta pokrajina suficitarna / suficitarni poklici ♪
  25.      suficíten  -tna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na suficit: kljub stroškom je bila prireditev suficitna / suficitna plačilna bilanca 2. publ. ki je na razpolago v preveliki, potrebe presegajoči količini: suficitne surovine ♪

   31.273 31.298 31.323 31.348 31.373 31.398 31.423 31.448 31.473 31.498  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA