Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (30.823-30.847)


  1.      srednjeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je v srednjih letih: srednjeleten moški ♪
  2.      srednjenében  -bna -o prid. (ẹ̑) lingv. tvorjen s sprednjim delom jezika in srednjim delom neba: srednjenebna zapora / srednjenebni soglasniki ♪
  3.      srednjeprogáš  -a m (á) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v teku na srednje proge: dosežki naših srednjeprogašev ♪
  4.      srednjetláčen  -čna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na področje srednje visokih tlakov: srednjetlačna para / srednjetlačni valj ♪
  5.      srednjevalóven  -vna -o prid. (ọ̑) rad. ki deluje na srednjih valovih: srednjevalovni oddajnik ♪
  6.      srednjevŕsten  -tna -o prid. (ȓ) ki ima zaželeno lastnost, kakovost v srednji meri: srednjevrstno vino / srednjevrstno umetniško delo / srednjevrsten pesnik ♪
  7.      srédnji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki je v sredi, v sredini: vstopiti skozi srednji vhod; srednja črka v besedi; srednja miza, vrsta; srednje okno je bilo odprto / srednji del palice / srednji del mesta, vasi osrednji / srednje obdobje zemeljske zgodovine / Srednja Amerika 2. ki je glede na možni razpon med spodnjo in zgornjo mejo: nit srednje debeline; soba srednje velikosti / čevlji s srednjo peto; bil je srednje postave / lani je bila srednja letina; vreme je srednje / ima srednje dohodke; zaslužek je bil srednji / srednja kakovost blaga; srednja mera, stopnja, vrednost 3. ki izraža srednjo vrednost dveh ali več istovrstnih količin: srednja dolžina, globina, teža; izračunati srednjo hitrost; srednja letna temperatura 4. ki je glede na stopnjo zahtevnosti med nižjim in višjim: za to delo zadostuje srednja usposobljenost / srednja izobrazba // v zvezi srednja šola izobraževanje (v šoli), ki daje srednjo izobrazbo: dokončati srednjo šolo; nižji in višji razredi srednje šole / povečati število srednjih in visokih šol; poučevati na srednji glasbeni šoli 5. v razredni družbi ki pripada družbenim slojem med nižjimi in višjimi: srednji sloji prebivalstva ● srednji brat brat, ki je po starosti med mlajšim in starejšim bratom; srednji kmet kmet, ki ima navadno od 5 do 10 ha zemlje; srednja generacija generacija med mlajšo in starejšo generacijo; človek srednjih let star od 30 do 50 let; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem ◊ agr. srednje oranje oranje v globino od 15 do 25 cm; anat. srednji možgani del možganov za urejanje gibov; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; arheol. srednja kamena doba; čeb. srednja stena sata plast voska med nasproti ležečimi celicami sata; geogr. srednji tok reke del reke med zgornjim in spodnjim tokom; geol. srednji zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku; lingv. srednji l l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; srednji način glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; srednji samoglasnik samoglasnik, ki se izgovarja v srednjem delu ustne votline; srednji spol; lov. srednji petelin ptica, neposredna potomka ruševca in divje kokoši; mat. srednja vrednost vrednost, ki se dobi z deljenjem vsote dveh ali več istovrstnih količin z njihovim številom; rad. srednji valovi radijski valovi z valovno dolžino od 150 do 1.000 m; strojn. srednje olje olje, za stopnjo gostejše od lahkega olja; šah. srednji kmet središčni kmet; srednja igra središčnica; srednja linija središčna linija; šol. srednja ocena ocena, izračunana iz več ocen v enem predmetu; povprečna ocena; šport. srednji napadalec igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednja kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 71 in 83 kg; tek na srednje proge tek na razdaljo od 800 do 1.500 m; voj. srednja artilerija artilerija s kalibrom cevi od 75 mm do 155 mm; zgod. srednji vek obdobje fevdalizma srédnje prisl.: grozdje je letos srednje obrodilo; predstava je srednje uspela; srednje debela črta, nit; srednje hitra hoja; srednje močna svetloba; biti srednje nadarjen; srednje razvita država; srednje težavna naloga; srednje velika soba; srednje visoko drevo srédnji -a -e sam.: srednji je stopil naprej; pog. ima srednjo srednješolsko izobrazbo ♪
  8.      srédnjik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je srednji v vrsti: srednjik in krajnika ◊ lingv. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja; medij; lov. odrastek približno na sredini jelenjega roga; zool. srednji (zob) sekalec ♪
  9.      sredobéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proč od središča: sredobežni pospešek; sredobežna sila; pren., knjiž. nasprotje med domovino in svetom, sredobežnim in sredotežnim nagnjenjem v pesnitvi 2. teh. ki deluje na principu centrifugalne sile; centrifugalen: sredobežni ventilator; sredobežna črpalka ◊ bot. sredobežno socvetje socvetje, pri katerem se cveti odpirajo od zgoraj navzdol ♪
  10.      sredogórje  -a s (ọ̑) geogr. nižji, navadno še gozdnat gorski svet: značilnosti sredogorja ♪
  11.      sredotéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču: sredotežni pospešek; sredotežna sila; pren., knjiž. nasprotje med domovino in svetom, sredobežnim in sredotežnim nagnjenjem v pesnitvi ◊ bot. sredotežno socvetje socvetje, pri katerem se cveti odpirajo od spodaj navzgor ♪
  12.      sredotóčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki teče v sredini: sredotočna voda 2. združevalen: delovanje sredotočnih sil v svetu ♪
  13.      sredovózen  -zna m (ọ̑) nar. prekmursko vez, ki veže oba dela cepca; gož ž: zamenjati sredovozen ♪
  14.      srédstven  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki stvari, pojme uporablja kot sredstvo za dosego določenega cilja, namena: sredstveno mišljenje / obravnavati tehniko le kot sredstveno vrednoto ♪
  15.      srédstvo  -a s (ẹ̑) 1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena a) snov: izdelovati različna sredstva in priprave; sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva ∙ ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo č) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje / sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva 2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva; v banko vložena sredstva; sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev 3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo; na meji dveh sredstev se svetloba razkloni; upor sredstva ◊ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jur. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; kem. disperzijsko sredstvo; lingv. manjšalna izrazna sredstva; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje ♪
  16.      srénja  -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: srenja je kajžarjem razdelila nekaj srenjskega sveta; zborovanje srenje / planinska srenja // sestanek te skupnosti: napovedati srenjo; razglasiti, kaj so sklenili na srenji 2. star. prebivalci kakega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa srenja je šla na svatbo; govoriti zbrani srenji / vaška srenja 3. ekspr., s prilastkom ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj: to je bil velik dogodek za našo kulturno srenjo; ob tem se je zganila vsa slovenska srenja vsi Slovenci; učiteljska srenja učitelji, učiteljstvo ● če boš umrl, bodo otroci prišli na srenjo nekdaj bo morala zanje skrbeti srenja; star. najbogatejša hiša v srenji v soseski ♪
  17.      srép  -a -o tudi -ó prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki zaradi nepremičnosti, hladnosti vzbuja neprijeten občutek: imeti srep pogled; njegove srepe oči so vzbujale strah 2. knjiž. grozen, hud: gledal je v srepo globino / srep mraz / vprašati s srepim glasom srépo tudi srepó prisl.: srepo gledati predse ♪
  18.      srepogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. ki srepo gleda: srepogled človek; srepogleda kača / srepoglede oči ♪
  19.      srepoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima srepe oči: srepook starec ♪
  20.      sréž  -a m (ẹ̑) snegu podobna snov, ki se naredi v mrazu in megli, zlasti na površini snega: čez noč se je naredil srež; svetlikajoč se srež na zidu ♦ meteor. globinski srež plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj ♪
  21.      sŕhek  -hka -o prid. (ŕ) 1. ki zaradi togosti, ostrosti ob dotiku vzbuja neprijeten občutek na koži: srhki lasje; srhke dlačice / srhka skorja // porasel s togimi, ostrimi dlačicami: srhki listi; srhko steblo sončnice 2. ekspr. ki vzbuja srh: srhek pogled; srhek žvižg / srhek mraz zelo hud sŕhko prisl.: srhko me je spreletelo ♪
  22.      srhkodlákav  -a -o prid. (á) bot. porasel s srhkimi dlačicami: srhkodlakava rastlina / srhkodlakavi slez ♪
  23.      srhkolístnica  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. rastline s cveti v socvetjih, porasle s srhkimi dlačicami, Boraginaceae ♪
  24.      srhljív  -a -o prid. (ȋ í) ki vzbuja srh: srhljiv prizor / srhljiv dotik; pogled v prepad je bil srhljiv / srhljiva kriminalka ∙ ekspr. srhljiva natančnost zelo velika srhljívo prisl.: prazne očesne jamice so srhljivo strmele vanj ♪
  25.      sŕk  -a m (ȓ) glagolnik od srkniti: pil je žganje s kratkimi srki / pri jedi so se slišali glasni srki // ekspr. požirek: en srk žganja je bil zanj premalo, dva preveč; pog. moral si ga je privoščiti en srk ◊ teh. tok plina, tekočine na mesto z zmanjšanim tlakom ♪

   30.698 30.723 30.748 30.773 30.798 30.823 30.848 30.873 30.898 30.923  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA