Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (30.451-30.475)


  1.      spáhi  -ja m (ȃ) nekdaj konjenik domačin v francoski kolonialni vojski v Afriki: polk spahijev ♪
  2.      spáhija  -e tudi -a m (ā) v fevdalni Turčiji zemljiški posestnik, dolžen udeležiti se vojne kot konjenik: bogat spahija ♪
  3.      spahníti se  in spáhniti se -em se, tudi spáhniti se -em se tudi izpahníti se in izpáhniti se -em se, tudi izpáhniti se -em se dov. (ȋ á; á ā) nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihniti zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: spahnilo se mu je / spahnilo se mu je po kislem; prim. izpahniti ♪
  4.      spahovánje 2 -a s (ȃ) glagolnik od spahovati se: spahovanje in kolcanje / spahovanje po kislem ♪
  5.      spájanje  -a s (ā) glagolnik od spajati: spajanje kovinskih, lesenih delov; spajanje vesoljske ladje z raketo; priprava za spajanje / spajanje podjetij / spajanje romantike s klasiko; spajanje novih spoznanj s starimi / spajanje ogljika in vodika; spajanje molekul v makromolekule; spajanje snovi s kisikom / spajanje s kovičenjem, varjenjem ◊ agr. spajanje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič ♪
  6.      spájati  -am nedov. (ā) 1. delati, da je kaj a) tako skupaj, da tvori celoto: spajati kovinske, lesene dele; spajati električne vodnike; spajati z vijaki, žico; spajati se s podlago b) skupaj, povezano: most spaja novi del mesta s starim; terase spajajo kamnita stopnišča c) (nova) enota, celota: spajati občine, podjetja; posamezne organizacije se spajajo / ekspr. v daljavi se spajata morje in nebo č) v kaki zvezi, odvisnosti: spajati nova dognanja z že znanim; preteklost se spaja s sedanjostjo / spajati teorijo in prakso povezovati 2. knjiž. notranje, čustveno povezovati; družiti: skupno delo, zanimanje jih spaja; v trpljenju se ljudje spajajo ◊ kem. spajati elemente; molekule se spajajo v makromolekule; teh. spajati s kovičenjem, spajkanjem, varjenjem ♪
  7.      spajdášiti se  -im se dov. (á ȃ) 1. ekspr. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spajdašiti se s fašisti; v mestu se je spajdašil s tatovi in potepuhi ∙ ekspr. vsi so se spajdašili proti njemu združili, nastopili; ekspr. hitro se je spajdašil z drugimi otroki spoprijateljil 2. slabš. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: medtem ko je bil v tujini, se je žena spajdašila z drugim ♪
  8.      spájka  -e ž (ȃ) teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti s spajko; plast spajke na stiku / kleparska spajka; mehka z nizkim, trda spajka z visokim tališčem ♪
  9.      spajkálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za spajkanje: spajkalna pasta; spajkalna priprava; spajkalno sredstvo / spajkalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  10.      spajkálnik  -a m (ȃ) teh. priprava za spajkanje: delati s spajkalnikom / električni, plinski spajkalnik ♪
  11.      spájkanje  -a s (ȃ) glagolnik od spajkati: spajkanje cevi; spajkanje in varjenje / mehko, trdo spajkanje; gorilnik za spajkanje priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  12.      spàk  spáka m (ȁ á) 1. v pravljicah majhnemu moškemu podobno bitje spačenega, nenaravnega videza: pripovedovali so mu o spakih in vilah; gleda grdo kot spak; graščak je bil hudoben kot sam spak / vodni spak 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa sobesedilo: najrajši bi ga našeškal, a je spak tako priliznjen, da tega ne moreš; pipa mi nagaja, ne morem prižgati tega spaka 3. ekspr. neprijetnosti, težave: s kolenom je spak, ne morem ga upogniti 4. ekspr., v medmetni rabi izraža a) začudenje, presenečenje: ti spak, saj ste res vi; glej ga spaka, zdaj je pa še slabše b) prepričanost o čem: ni spak, da ga ne bi našli c) jezo, nejevoljo nad kom: da bi ga spak; ti spak ti ● zebe me kot spak(a) zelo ♪
  13.      spáka  -e ž (ā) 1. spačene, nenaravne poteze obraza: kaj pomeni ta spaka / delati spake / prijazen nasmeh se je umaknil strašni spaki; ustnice je potegnil v režečo spako; spaka začudenja na obrazu izraz // ekspr. spačen, nenaraven obraz: pogled na njegovo spako se ji upira 2. spačena, nenaravna prikazen: od vseh strani so se ji režale spake; zagledal je čudne spake; režiser je spremenil ljudi v odurne spake; iz lesa izrezljana spaka / ekspr. s tako spako ni mogoče živeti / kot psovka: poberi se, spaka; ti spaka ti; spaka peklenska 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa sobesedilo: ta spaka hoče vse vedeti; staro hišo so porušili in sezidali tole spako; to ni avtomobil, to je spaka 4. redko spaček: roditi spako; tele je bilo spaka z dvema glavama 5. nav. ekspr. izmaličena, spačena podoba česa: slovensko ime so spremenili v grdo spako; jezikovne, slogovne spake / človeška plemenitost se je spremenila v spako / duševna, moralna spaka ● otroci so mu kazali spake so se mu spakovali; redko natakniti si spako na obraz masko, krinko; ekspr. masker mu je tako spremenil spako, da ga ni nihče spoznal obraz; star. žejen je kot spaka zelo ♪
  14.      spákast  -a -o prid. (ā) ekspr. podoben spaki: spakast obraz / vse stvari so bile čudne, spakaste / kot psovka izgini, spaka spakasta ♪
  15.      spakedránka  -e ž (á) slabš. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika: v govoru uporablja mnogo nemških spakedrank ♪
  16.      spakljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) spakuje: spakljiv otrok; ta človek je preveč spakljiv in nenaraven / govoriti s spakljivim glasom / spakljiv smeh; spakljivo vedenje spakljívo prisl.: spakljivo se nasmehniti; spakljivo našobljene ustnice ♪
  17.      spakljívka  -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki se (rada) spakuje: naletel je na pravo spakljivko ♪
  18.      spakováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: obrnil se je proti sošolcem in se spakoval; spakoval se je tako, da je dvigal desno stran ust // z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: učenci se mu spakujejo; spakovati se komu za hrbtom / ekspr. to si pa res dobro naredil, se je spakoval je zaničljivo govoril 2. ekspr. nenaravno, izumetničeno se vesti, govoriti, se oblačiti: vedi se dostojno, nikar se ne spakuj / spakovati se po nemško, v narečju; spakovati se po modi ● zastar. spakovati obraz pačiti; zastar. vsi so se spakovali nad njim zgražali spakováje se: spakovaje se je šel mimo spakujóč se -a -e: spakujoči se klovn ♪
  19.      spálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za spanje: spalni in bivalni prostori hiše / spalni vagon vagon z oddelki, v katerih sta ležišči, omarici za obleko in umivalnik; spalna čepica čepica za čas (nočnega) spanja; spalna halja jutranja halja; spalna srajca oblačilo za spanje, ki pokriva večji del telesa; spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem ♦ med. spalna bolezen tropska bolezen s spanju podobnim stanjem, vročino in splošnim hiranjem, katere povzročitelja prenaša muha cece; urb. spalno naselje naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja ♪
  20.      spálnik  -a m (ȃ) spalni vagon: voziti se v spalniku; vlak s spalniki; spalniki in ležalniki / za danes so vsi spalniki proti Beogradu razprodani ♪
  21.      spánček  -čka m (á) ekspr. (krajši) spanec: privoščiti si popoldanski spanček ♪
  22.      spánjščica  -e ž (ā) nar. travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti; pomladanski svišč: spanjščice že cvetijo ♪
  23.      sparína  -e ž (í) 1. knjiž. izhlapina, izparina: kisla sparina iz posode / sparine od znojnih teles; duh po sparinah 2. nar. soparica: sparina poletnega dne / spravljati seno v hudi sparini / vrh gore, ovit v sparino ♪
  24.      spástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na spazem: spastična hoja; napad spastičnega dihanja / šolanje spastičnih otrok otrok, ki imajo prirojeno okvaro osrednjega živčevja s trajno povečano mišično napetostjo ♪
  25.      spášnik  -a m (ȃ) nar. pašnik: gnati živino na spašnik / planinski, vaški spašnik ♪

   30.326 30.351 30.376 30.401 30.426 30.451 30.476 30.501 30.526 30.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA