Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (30.248-30.272)


  1.      sòkót  -a m (ȍ-ọ́) geom. kot, ki z drugim kotom tvori iztegnjeni kot ♪
  2.      sokrátičen  -čna -o prid. (á) sokratski: to so sokratične ideje ♪
  3.      sokrátik  -a m (á) filoz. pristaš vsake od šol, ki temelji na Sokratovem pojmu dobrega: ideje sokratikov ♪
  4.      sòkrív  -a -o prid. (ȍ-ȋ ȍ-í) v povedni rabi ki je skupaj s kom kriv česa: biti sokriv prometne nesreče; tudi on je sokriv za neuspeh ♪
  5.      sokŕvica  tudi sokŕvca tudi sókrvica -e ž (ȓ; ọ́) prozorna tekočina, ki se pojavi na odrgnjenem mestu telesa: iz rane mu je mezela sokrvica ♪
  6.      sól  -a m (ọ̑) kem. koloidna snov v tekočem stanju, ki vsebuje mnogo vode: sol in gel ♪
  7.      sól  m neskl., tudi sól sóla (ọ̑) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici ♪
  8.      sól  -í [sou̯] ž (ọ̑) 1. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa, konzerviranje hrane: dodati juhi sol; kupiti, pridobivati sol; posuti, potresti s soljo; rudnik soli; ščepec soli; okus po soli; konzerviranje v soli; sol in poper / kamena ki se pridobiva v rudniku, solarni, morska sol ki se pridobiva v solinah; kuhinjska sol; živinska sol s katero se dopolnjuje krmljenje; sol za posipanje cest / pri klicanju drobnice bac, soli, soli 2. kem. snov, ki nastane pri reakciji med kislino in bazo: baze, kisline in soli / bazične, kisle soli; Glauberjeva sol natrijev sulfat s kristalno vodo v obliki brezbarvnih kristalov; kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli; rudninske soli; soli ogljikove, solne, vinske kisline ● ekspr. ta človek nima dosti soli (v glavi) ni bistroumen, pameten; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. njegovo govorjenje je brez soli je neumno, vsebinsko prazno; ni duhovito; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo; slabo dela; dišeča sol nekdaj jelenova sol z eteričnimi olji kot sredstvo za poživitev, dodatek kopeli; ekspr. reki so sol jezika jeziku dajejo živost, polnost, učinkovitost; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. razumeti kako izjavo, kak izraz s ščepcem soli ne dobesedno; razsodno; star. dekleta gredo za njim kot koze na sol, za soljo si vztrajno prizadevajo pridobiti njegovo ljubezen, naklonjenost ◊ agr. kalijeva sol umetno gnojilo, ki vsebuje kalij in klor; etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa; med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit ♪
  9.      solár  -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja s pridobivanjem soli: postati solar / sečoveljski solarji solinarji 2. nekdaj trgovec s soljo: kupiti sol pri solarju ♪
  10.      soláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na sonce (kot nebesno telo); sončen: solarni pojavi ♦ astr. solarno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; fiz. solarna konstanta sončna energija, ki na meji zemeljskega ozračja pade pravokotno na 1 m2 v sekundi ♪
  11.      solárij  -a m (á) tur. (zaprt) prostor za sončenje, obsevanje z ultravijoličnimi žarki: sončiti se v solariju; savna in solarij / solarij za hitro porjavitev kože ♪
  12.      solárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem soli: ribolov in solarstvo ♪
  13.      sòlastník  -a m (ȍ-í) kdor je skupaj s kom lastnik česa: izplačati solastnikom deleže; solastnik delavnice / člani delovne skupnosti so postali solastniki proizvajalnih sredstev ♪
  14.      sòlastnína  -e ž (ȍ-ȋ) lastnina, ki pripada več lastnikom: razdeliti solastnino ♪
  15.      soláta  -e ž (ā) 1. vrtna rastlina z listi, ki se sveži pripravljajo za jed, ali listi te rastline: čistiti, nabirati, oprati, trebiti solato; presaditi, sejati solato; glava, listi solate / solata že dela glave / endivija, motovilec, radič in druga solata / pog. kupiti tri solate tri glave solate 2. hladna jed iz delov rastlin ali mesa, jajc, pripravljena s kisom, oljem: zmešati solato; pripraviti fižol v solati, kot solato / krompirjeva, kumarična, paradižnikova solata; govedina v solati / naročiti krompir, pečenko in (zeleno) solato / pribor, skodelica za solato 3. slabš. kar je vsebinsko neurejeno, prazno: ne berem rad take solate; kdo bo poslušal to solato ● solata gre v cvet poganja steblo s cveti; ekspr. pospravi z mize to solato neurejene, razmetane liste, knjige ◊ bot. solata zelnata rastlina z rumenimi cveti v koških, Lactuca sativa; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; gastr. francoska solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; mesna solata; mešana ali sestavljena solata iz dveh ali več vrst solate; ruska solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; vrtn. krhkolistna, mehkolistna solata ♪
  16.      solátarica  -e ž (ȃ) ženska, ki prideluje ali prodaja solato: solatarica je porivala cizo proti trgu ♪
  17.      soláten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na solato: solatni listi; solatno seme / solatna greda / solatna dieta ♦ gastr. solatna omaka omaka, navadno iz kisa, olja in soli solátno prisl.: solatno zelena barva ♪
  18.      solátnica  -e ž (ȃ) nav. mn., vrtn. rastlina, ki se goji zaradi listov in uporablja kot solata: motovilec, radič, glavnata solata in druge solatnice; solatnice in špinačnice ♪
  19.      solátnik  -a m (ȃ) vrtn. radič z zelenimi listi za rezanje: sejati solatnik; solatnik in endivija / tržaški solatnik ♪
  20.      sóld  -a [u̯d] m (ọ̑ ọ̄) 1. nekdaj denarna enota raznih (manjših) vrednosti: kovanec za dva solda; plačati pet soldov // kovanec v vrednosti te enote: v žepu je otipal še en sold 2. ekspr. denar sploh: vse solde sem zapravil / no, kak sold bi ti že dal, dosti pa tako nimam ● ekspr. za to delo nisem dobil solda plačila; ekspr. gleda na vsak sold je varčen; je skop; zastar. zavezal se je služiti za cesarski sold služiti kot cesarski vojaški najemnik ♪
  21.      soldát  -a [u̯d tudi ld] m (ȃ) star. vojak: biti hraber soldat; nemški, ruski soldati / iti k soldatom; vzeti koga v soldate / oficirji in soldati navadni vojaki ♪
  22.      soldátek  -tka [u̯d tudi ld; drugi pomen u̯d in ld] m (ȃ) 1. star. vojaček: droben, mlad soldatek / igrati se s kositrnimi soldatki 2. nar. ciklama: prijeten vonj po soldatkih // zvonček: kjer je sneg skopnel, so že kimali soldatki ♪
  23.      soldatéska  -e ž (ẹ̑) slabš. nedisciplinirana, brezobzirna vojska, zlasti sovražna: soldateska je morila svobodoljubno prebivalstvo in požigala; država je razpadla in prebivalstvo je bilo na milost in nemilost prepuščeno soldateski; nasilje fašistične, tuje soldateske / divja soldateska je po ulicah nadlegovala ženske divji vojaki // vojska sploh: oblast je prevzela reakcionarna soldateska ♪
  24.      sóldnik  -a [u̯d] m (ọ̑) zastar. najemniški vojak: soldnik turjaškega grofa ♪
  25.      sólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sol: a) solni skladi; solna zrna / solni rudnik; solna polja ob morju / solne poti poti, po katerih so nekoč prenašali sol z evropskih sredozemskih obal in iz rudnikov soli b) rastline sprejemajo solne raztopine s koreninami / solna kislina vodna raztopina vodikovega klorida ♪

   30.123 30.148 30.173 30.198 30.223 30.248 30.273 30.298 30.323 30.348  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA