Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (29.623-29.647)



  1.      skakàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. ki (rad) skače: skakavi otroci / ekspr. šumenje skakavega potočka
  2.      skakávec  -vca m () pripadnik srednjeveške verske sekte, ki med zamaknjenjem skače, pleše; skakač: skakavce so preganjali ◊ geogr. skakavci več zaporednih manjših slapov, značilnih zlasti za apnenčasti svet
  3.      skakljáti  -ám nedov.) lahkotno, z majhnimi skoki se premikati: ptiči skakljajo / skakljati sem in tja / ekspr. prsti pianista so vedno hitreje skakljali po tipkah / ekspr. potoček skaklja čez travnik lahkotno teče skakljáje: skakljaje se približati skakljajóč -a -e: skakljajoča hoja
  4.      skakljàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. ki (rad) skaklja: skakljavi otroci
  5.      skákoma  prisl. (ā) star. v skokih: jezdeci so skakoma jezdili po ravnini
  6.      skakún  -a m () knjiž. žival, ki skače, skokoma teče, zlasti konj: naši konji se niso mogli kosati z njihovimi skakuni
  7.      skakútati  -am nedov. (ū) star. skakati, skakljati: hčerka skakuta po dvorišču / v vejah so skakutali ptički
  8.      skála 1 -e ž (á) 1. nav. ed. trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje: vklesati pot v skalo; drevo raste na skali; biti neomajen, trden kot skala / živa skala / grad na vrhu skale skalne vzpetine / ekspr. kamor se ozreš, povsod sama skala skalnat svet, skale // mn. taka gmota glede na razčlenjenost, sestavljenost: nad vasjo se dvigajo skale / ponesrečiti se v skalah 2. velik kos te gmote: od vrha gore se je utrgala skala; odvaliti, premakniti skalo; s skalami zavarovan pristaniški pomol / previsna, viseča skala 3. ekspr. odločen, nepopustljiv človek: te skale z nobenim dokazom ne premakneš / bodi skala 4. nar. štajersko trščica: skala se mu je zapičila v prst ● knjiž. skala ji leži na duši kamen ji leži na duši; ekspr. ta načrt je zadel ob skalo so mu odločno, nepopustljivo nasprotovali; ekspr. joka, da bi skalo omečil zelopetr. bele kredne skale
  9.      skála 2 -e ž (á) 1. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko; lestvica: temperaturna skala; skala tehtnice; skala na termometru; instrumenti s skalo / Celzijeva skala / merilna skala 2. del priprave z določenimi znaki, enotami: skala pri radiu se je razbila; vgraditi skalo 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste; lestvica: bogata skala izraznih možnosti; skala čustev ◊ fiz. skala dogovorjena enota in izhodiščna točka za merjenje kake količine; mat. logaritemska skala ki temelji na logaritemski funkciji; muz. skala določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; lestvica; durova, molova skala
  10.      skalár  -ja m (ā) mat. količina, ki se lahko izrazi z enim samim številom: masa, temperatura in drugi skalarji; skalarji in vektorji
  11.      skaláren  -rna -o prid. () mat., v zvezah: skalarni produkt določeni produkt dveh vektorjev; skalarna količina količina, ki se lahko izrazi z enim samim številom
  12.      skalárka  -e ž () zool. akvarijska riba z visokimi plavutmi in bočno zelo sploščenim telesom, Pterophyllum scalare
  13.      skáld  -a m () srednjeveški nordijski ljudski pesnik in pevec: jezik starih skaldov
  14.      skálen 1 -lna -o prid. () nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini ♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris skálno prisl.: bil je skalno trden, odločen
  15.      skalíti 1 -ím dov., skálil ( í) 1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir skalíti se izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči skaljèn -êna -o: skaljen studenec; njen mir je bil skaljen
  16.      skalíti 3 -ím dov., skálil ( í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: skaliti kovino skalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: slovensko partizanstvo se je skalilo v bojih / trdo življenje mu je skalilo značaj
  17.      skálnat  -a -o prid. () 1. poln skal: skalnat svet; skalnata plaža; pobočje je skalnato // ki je iz skal: skalnat most; narediti skalnato ogrado 2. ekspr. odločen, nepopustljiv: ima skalnat značaj; njegova skalnata volja / skalnate poteze na obrazu
  18.      skálnica  -e ž () knjiž. voda, ki priteka izpod skale: piti skalnico ◊ anat. zelo trd del senčne kosti, v katerem sta srednje in notranje uho
  19.      skálp  -a m () koža z lasmi na človeški glavi: kirurg je odrezal košček skalpa in ga presadil / Indijanec je premaganemu sovražniku vzel skalp // ta koža, odstranjena z glave sovražnika, kot trofeja: ob sedlu so Indijancu viseli skalpi / indijanski skalp
  20.      skandinavístika  -e ž (í) veda o skandinavskih jezikih in književnostih: razprava iz skandinavistike
  21.      skandírati  -am nedov. () 1. izgovarjati, klicati kaj po zlogih, v ritmu: skandirali so gesla; Ti-to, Ti-to, je skandirala množica 2. lit. izgovarjati pesniško besedilo po zlogih in s shematičnimi poudarki: skandirati heksametre; učenci pesem skandirajo skandirajóč -a -e: skandirajoči zbor skandíran -a -o: skandirana pesem; skandirano geslo
  22.      skánsen  -a m () knjiž. muzej na prostem: posebna zanimivost mesta je skansen / skansen kmečkih poslopij
  23.      skápati  -am in -ljem dov.) s kapanjem odteči s česa: voda je skapala s strehe // ekspr. v presledkih drug za drugim odpasti: vse hruške so že skapale ● redko naj mi oči skapajo, če sem to rekla naj oslepim skápati se ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: počasi so se skapali domov; prim. izkapati
  24.      skapljáti  -ám dov.) s kapljanjem odteči s česa: voda je skapljala z drevja skapljáti se ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: šele proti večeru so se skapljali iz hiše
  25.      skarabéj  -a m (ẹ̑) 1. zool., navadno v zvezi sveti skarabej hrošč, ki oblikuje govno v kroglo in jo z nogami vali do mesta, kjer jo samica spremeni v valilnico, Scarabaeus sacer: opazovati svetega skarabeja 2. predmet iz (dragega) kamna, gline, s podobo tega hrošča, navadno kot okrasek, nakit: broška s skarabejem

   29.498 29.523 29.548 29.573 29.598 29.623 29.648 29.673 29.698 29.723  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA