Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ki (29.423-29.447)


  1.      sicèr  tudi sícer vez. (ȅ; ȋ) I. 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer...; prekliči laž, sicer... če ne 2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec 3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli 4. z vejico, v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi II. v prislovni rabi 1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre 2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna 3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več // izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe // poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar ● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli ♪
  2.      síčnik  -a m (ȋ) lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumevci ♪
  3.      sidêričen  -čna -o prid. (é) knjiž., redko zvezden, astralen: siderični svet ♦ astr. siderični mesec siderski mesec ♪
  4.      sideróza  -e ž (ọ̑) med. nabiranje delcev železa, kositra v tkivu, zlasti pljučnem: ugotoviti siderozo / pljučna sideroza ♪
  5.      sidól  -a m (ọ̑) poljud. sredstvo za čiščenje kovinskih predmetov: očistiti medenino, štedilnik s sidolom ♪
  6.      sídranje  -a s (ȋ) glagolnik od sidrati: sidranje ladje v globoki vodi / sidranje telefonskih drogov ♪
  7.      sidríšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se plovilo (za)sidra: iskati primerno sidrišče za jadrnico ♦ navt. uradno določen prostor za sidranje ladij, ki čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče ♪
  8.      sídrn  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sidro: sidrni kraki; sidrna veriga, vrv / sidrni vitel ◊ grad. sidrni vijak vijak za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov na nosilno podlago ♪
  9.      sídro  -a s (ȋ) 1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidrala ∙ ekspr. dvigniti sidro oditi ♦ navt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki 2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro ♪
  10.      siésta  -e ž (ẹ̑) v španskem in italijanskem okolju opoldanski počitek: po siesti je prišel k njim; ura za siesto ♪
  11.      sífilis  -a m (ȋ) med. nalezljiva spolna bolezen, ki jo povzroča bakterija spiroheta: zboleti za sifilisom ♪
  12.      sífilisen  -sna -o prid. (ȋ) med. sifilitičen: sifilisni znaki ♪
  13.      sifón  -a m (ọ̑) 1. sodavica: piti vino s sifonom; steklenica sifona 2. teh. s tekočino, navadno z vodo, narejena zapora v odtočni cevi: sifon se je zamašil; sifon pod umivalnikom v kopalnici / talni sifon 3. geogr. z vodo do stropa zalit del rova, kraške jame, smrk: jamarski potapljač se je spustil v sifon ♪
  14.      sifonófora  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora ♪
  15.      sígast  -a -o prid. (í) ki je iz sige: sigaste tvorbe v kraških jamah ♪
  16.      sígav  -a -o prid. (ȋ) ki siga: sigav starec / sigavo hropenje ♪
  17.      signál  -a m (ȃ) 1. dogovorjeni znak za določeno dejanje, dejstvo: signal je bil žvižg; čakati na signal; signal za nevarnost, odhod / dimni, svetlobni, zvočni signal; signal SOS / dajati signal ♦ navt. signal za meglo; žel. odhodni signal // električni impulz, ki se prenaša z elektromagnetnim valovanjem in vsebuje kako sporočilo, ukaz: radar, radijska postaja oddaja, sprejema signale / šifrirani signali / signali iz vesolja 2. naprava, ki s takimi dejanji, znaki ureja promet: postavljati signal; signali na križišču, ob progi / signal se prižiga in ugaša; signal je odprt, zaprt / avtomobilski, svetlobni signali; cestni, železniški signali ♪
  18.      signálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na signal ali signaliziranje: signalni sistem / signalna svetilka; signalizirati s signalnimi zastavicami / signalne naprave ob železniški progi / signalni pravilnik ♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav; voj. signalna pištola pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje; žel. signalni loparček priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka ♪
  19.      signatúra  -e ž (ȗ) 1. avtorjev, izdelovalčev podpis, znak na umetnini, izdelku: na tej sliki je signatura v desnem kotu spodaj; amfora s signaturo 2. biblio. oznaka knjižnične, arhivske enote, ki določa mesto, nahajališče te enote: vpisati signaturo; iskati knjigo s signaturo A II. 22 ◊ tisk. številka, navadno s skrajšanim naslovom knjige, na prvi strani vsake pole za točno sestavljanje pol ♪
  20.      signét  -a m (ẹ̑) zal. likovno znamenje kot oznaka za tiskarno, založbo: knjiga je opremljena s signetom; pren., knjiž. lahkotnost daje francoski literaturi svoj signet ♪
  21.      signírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. podpisati, označiti umetnino, izdelek: kipar je kip signiral // označiti, zaznamovati sploh: signirati blago pred odpošiljatvijo 2. biblio. opremiti knjigo s signaturo: signirati nove knjige signíran -a -o: signiran portret; knjiga je signirana ♪
  22.      signoríja  tudi sinjoríja -e [sinjo-] ž (ȋ) zgod. zakonodajno, politično predstavniško telo v italijanskih mestnih državah: sklepi signorije / beneška signorija ♪
  23.      sígov  -a -o prid. (í) ki je iz sige: sigove tvorbe ♪
  24.      sigúrnost  -i ž (ȗ) pog. 1. gotovost, nedvomnost: sigurnost smrti // zanesljivost: občudovati sigurnost kirurgovih rok / delati s sigurnostjo 2. prepričanost, trdnost: sigurnost, da so na pravi poti, je bila po tem dogodku še večja // samozavestnost, odločnost: občudovati sigurnost govornikovega nastopa 3. varnost: sigurnost skrivališča / pravna, socialna sigurnost ♪
  25.      síj  -a m (ȋ) 1. prostorsko omejeno razpršena svetloba: opazovati sij; medel, močen, slepeč sij; sij bliska, požara, sveče; sij zahajajočega sonca; sij na nebu, obzorju / ekspr. plameni so metali sij na njegov obraz; večerjati ob siju sveč / trajanje sončnega sija vidnega sijanja sonca; pren. ljudje so obdali njega in njegovo delo s sijem; sij dostojanstva ♦ geogr. južni, severni polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v južnem, severnem polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca 2. ekspr. sijaj, lesk: pohištvo je izgubilo prvotni sij; svilnat sij tkanine ● svetniški sij svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov; ekspr. sij v njenih očeh ugaša njene oči ne izražajo več veselja, pričakovanja; ekspr. oči so se mu zableščale v čudnem siju čudno je pogledal ♪

   29.298 29.323 29.348 29.373 29.398 29.423 29.448 29.473 29.498 29.523  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA